Glasba

((Upam, da te ne moti double post, sam hočem tematsko ločene stvari met ločene.))

(hmmm, triple post, dajte mal še drugi pisat tule. )

((quadruple post! Can I get to octuple before someone breaks the combo? (Now someone will surely break it, eh?)))

((QUINTUPLE!!!))

((Sextuple post.))

Nekateri dajejo po cele sezname. Drugod ena skladba doseže enak učinek.

Future World Music: Hope
(skladba 44 na 5. albumu (Volume 5) - na youtubu je žal ni, tako da si poglejte po drugih virih)

((Double post. Pa tudi moj 500. prispevek na tem forumu.))

((Triple poast.))

te tema ma premalo Manowara
so there you go people - listen to them

Da ne bom vedno delal dolgih prispevkov s tematskimi komadi. Verjetno en najboljših Paganinijevih komadov. Če mi kera punca tole brezhibno na violino odigra jo takoj poročim.



EDIT: (Ni najboljši posnetek, je pa ena najboljših izvedb.)

Če že moram pisat review filma za JvR, pa če sem se že lotil dokumentarca o Nicku Caveu, si boste pa lahko danes vrteli kolekcijo njegovih.

Začnemo z mal heroina:


Nadaljujemo s petnajstimi minutami epskosti:


Orfejeva lira:


THIS IS A WEEPING SONG, A SONG IN WHICH TO WEEP:


In za konec še 15 feet of pure white snow. (Če se je že začelo s heroinom, pa končajmo s kokainom (pa hladno vojno, pa še par stvarmi).)

V tokratni oddaji poslušajmo naključnega skladatelja z Alegom, se bomo lotili nekoliko temačnejšega klasika, Dimitrija Šostakoviča. Ustvarjal je v času, ko je v Sovjetski zvezi na vseh področjih vladala stroga cenzura. Zato je njegova glasba vedno nekoliko veličastna in popularna, v njej so pa skriti subtilni toni ironije, ...

Pričnimo z njegovim znanim delom, 5. simfonijo, ki je bila popularna pri ljudstvu ker jih je ganila s podobami tiranije, ki jih je celo življenje zatirala, po drugi strani pa je zadovoljila diktaturu, ker je zvenela patriotska in komunistična:


Nadaljujmo s fugo številka 4 v E molu, ki je ena njegovih bolj znanih in zanimivih fug:


Odpravimo se še do godalnega kvarteta številka 8, ki ga je spisal po tistem, ko se je bil primoran vključiti v partijo:


Za zaključek naše današnje oddaje pa prisluhnimo še nekoliko lažjemu delu. Valček številka 2 verjetno poznate vsi:

In sedaj za nekaj popolnoma drugačnega ... Lou Reed, Velvet Underground, Nico.

Začnimo z znano ljubezensko zgodbo med Reedom in heroinom. Perfect Day, ki opisuje dan na heroinu v Central Parku.


Velvet Underground & Nico - Sunday Morning (čeprav je že nedelja dopoldne, ne več jutro.) Tema pesmi - paranoja - je bila izbrana po predlogu Andya Warhola.


Ok, danes bom kratek, se mi res ne da dosti limat. Še zadnji komad v današnjem postu. Vse jutrišnje zabave. Inspiracijo za komad je Reed dobil na eni izmed Warholovih žurk or sth.

Če se ima še kdo za učit... je sicer že večkrat slišano, pa vseno

Smo imeli v tej temi že eno bolj zahtevnih del za violino, Paganinijevo Caprico no. 24, sedaj se bomo pa posvetili nekaterim bolj zahtevnim delom za klavir. In sicer je tale prispevek osredotočen na francoskega skladatelja Charlesa-Valentina Alkana.

Za začetek nekaj kratkega, a precej živahnega in barbarskega.


Nadaljujemo z verjetno Alkanovim drugim najbolj znanim delom (za Grande Sonate: Les Quatre Ages) ... Ezopova fešta. Imate zraven note, če se čutite še posebej mazohistične. Tema je enostavna, ampak sledi 25 variacij na temo, ki pa niso enostavne.


Pa še barkarola, ki ni tako tehnično zahtevna kot večina Alkanovih del (čeprav je še vedno kar, no ...).


Za zaključek pa še En Rythme Molossique:


BONUS:
Če imate preveč časa. Les Quatre Ages.

Izvolite, pa poskušajte ne zblaznet. 5 tonov, 20 minut. Epsko.

Dejansko je fajn, tudi nasploh mi je Glass še kar všeč; ima predvsem minimalistična dela (kar se kompleksnosti tiče). ki pa niso zato nič manj zanimiva
Tale konkretno bi bila ful v redu za background soundtrack pri kakšnem zlobnem bossu na naših sessionih *makes a bookmark*

Me pa Glass pogosto spomne na Jablonskega, konkretno na tole skladbo:

Mhm, dost kul je.
Je tudi pri tem komadu, Two Pages, dost zanimiva anekdota enkrat nastala. Enkrat v Amsterdamu je mel koncert. In tako sredi komada, en človek uleti gor, pa začne nekaj udihrat zraven njega na klavir. Pa ga Glass pogleda, pa ga tok udari, da tip pade z odra. Pozneje, po koncertu, majo neko družabno srečanje, in se pol sreča spet s tem tipom, ki mu reče, da se pa zdaj lahko pogovarjata in Glass nazaj, da sta si povedala vse kar sta si morala.

Danes sem se ga kar spravil vrtet.

Danes je en tak dan za valčke:

Začnimo s Chopinom.


Čajkovski je le redkokdaj odveč:


Pa še malo Chopina, njegov slavni Veliki briljantni valček:


In surov, barbarski Mephistov prvi valček Liszta:


Pa še eden bolj znanih valčkov, Na lepi modri Donavi:

Pa še res je :-)
Sem že pozabil na to temo in zdaj še za nazaj poslušam :-)