2. Prvi dnevi v Ardenu

Enryh prikima grofici in reče: "Razumem. Za izdelavo določenih obrambnih orožji bom potreboval nekaj materialov, ki jih bo potrebno pripeljati iz kakšnega trgovskega mesta ali kakšne bolje založene trdnjave. Spisek materialov, ki jih potrebujem, bom imel pripravljen pol ure po končanem sestanku. Pri izgradnji obrambnih mehanizmov pa se bom osredotočil predvsem na lesene konstrukcije. Tako bom porabil zgolj surovine, ki jih imamo na pretek. Ko bodo orožja končana bom potreboval tudi nekaj sposobnih mož, ki bodo upravljala z njimi."

Aleg se, ko se sestanek očitno bliža koncu, obrne proti poveljnici straže, ter jo povpraša, če lahko po sestanku ukrade še nekaj minut njenega časa.

Po tistem, se ozre še po ostalih članih odprave iz Illarie, ter isto povpraša še njih.

((Pač pred timeskipom bi rad najprej govoril z ono žensko, nato pa še z ostalimi PCji, ene 2 do 3 poste maksimalno.))

Belizar je v tišini spremljala debato saj se ji ni zdelo vredno deliti voje misli ko pa jih je skupina oblastnikov tako ali tako z veseljem zavračala. A ko so prišli do obrambnih naprav se je vendarle morala oglasiti.
"Ni potrebe po takem kompliciranju. Prepričana sem, da se bo Enryh domislil čudovitih naprav ampak najučinkovitejša obramba, ki si jo lahko zagotovimo v najhitrejšem času so caltrope (ne vem kako je to v slo tukaj maste kaj je to). Izdela jih lahko še najbolj nesposoben kovaški vajenec, in to v zelo kratkem času, potrebujejo pa le malo železa in zato ne bo treba zapavljati velikih količin denarja in surovin. Ko so enkrat narejene se lih samo raztrese po okolici, po možnosti v travo da jih ta zakrije, in že so pripravljene na uporabo. Ta zadeva je izredno preprosta in zelo upočasni če ne celo onemogoči napredovanje vsakršne pehote ali konjenice poleg tega pa tudi ne uničuje zemlje, ne potrebuje ljudi za upravljanje in lahko se uporabi znova in znova."

"Caltropi so bili moja prva misel in jih bom tudi izdelal. Vendar to ne bo dovolj, da zaustavimo tak napad. Predvsem potrebujemo naprednejša orožja saj jih ne prekašamo v številu in še manj v izkušnjah. Vendar hvala za namig."

"Mi lahko prosim nekdo razloži za kaj gre?" vpraša grofica nejevoljno.
"Nekakšna kovinska past, bi rekla," odvrne poveljnica straže, a jasno je, da je tudi njej pojem nov. Bržkone se v tako obrobnih mestih tatovi in podobni nepridipravi ne poslužujejo takšnih trikov za beg pred roko zakona, da bi jim bili takšni izdelki znani. Potem ko so domačini seznanjeni s konceptom ((prvi ki se odloči lahko napiše da razloži)), se poveljnica nekoliko zamisli, nato pa z zadovoljnim nasmeškom pravi:
"Morda samo po sebi res ne bi bilo dovolj, ampak če orki počasneje napredujejo, lahko vanje izstrelimo toliko več puščic preden se nam dovolj približajo, da bi morali poslati nabornike proč, stražarji pa poseči po kopjih. To bi nam lahko dalo občutno prednost." Nato še pokima Alegu v znak pritrditve.
"Očitno ste končno dobili potrebno pomoč," spregovori mojstrica Hrama Harmonije. "Vendar pa takšne teme niso moja stvar. Tako kot vedno bomo branili Hram, če bi bil napaden, sicer pa gredo z vami naše molitve." Brynwulf ob tem zavije z očmi, reče pa ničesar. Če imata poveljnica straže ali pa grofica kaj reči o tem, tega za zdaj ne delita. Syrea zopet gleda v mizo pred seboj, in daje občutek da bi raje bila kje drugje.

Enryh razloži koncept omenjenih caltropsov. Nato pa odobravajoče prikima na izrečene besede poveljnice straže, ki dobro povzame uporabnost dotične pasti. Nato pa reče: "če vam je to všeč, potem vam bodo moje ostale stvaritve vzele dih"

"Enryh, bi lahko izdelal napravo ki bi se nahajala na nekakšnem splavu? Tako bi lahko orke obstreljevali tudi z jezera, ki se razpostira ob mestu. Če ne bi mogli priti do splava bi bili orki ujeti med več strani, med tiste na palisadi ter sovražniku na vodi. Če pa bi jih udarili s konjenico še po hrbtu bi se jim gotovo močno zamajala morala, pa tudi bežali bi lahko zgolj v eno smer. Tako bi lahko bežali zgolj proti gozdu, kjer bi pa lahko spet imeli postavljenih nekaj pasti, ki bi še dodatno razrečile njihovo število."

"Lahko bi jo izdelal, ampak kaj če orki napadejo ljudi na splavu? Voda namreč ni pretirano globoka. Potrebovali pa bi tudi obrambo pred puščicami. Vsekakor pa bom o tem razmislil in če se ostali strinjajo lahko izdelam nekaj splavov, ki bi poskrbeli za bočni napad na orke. Vsekakor pa se bova morala midva pogovoriti o podrobnostih napada tvoje skupine. Kajti nočem da se prenaglite in ujamete v katero izmed mojih pasti."

"Če se obrnejo proti njim se lahko še zmeraj umaknejo, saj bi bili zaradi dometa na dovoljšni razdalji za varen umik. In seveda, vendar bo po mojem lažje če boš ti povedal kje misliš postaviti pasti ter kakšne kakor pa, da se postavitev obrambe prilagaja nam. Pa tudi poveljnica bo verjetno znala dati marsikateri koristen vojaški nasvet pri sami postavitvi pasti."

"Tudi meni je všeč ideja, da jih napademo iz treh smeri, ter četrta ostane prosta, a posejana s pastmi. Ker če bi jih popolnoma odrezali, bi se vsekakor bojevali bolj agresivno, ker bi imeli opcijo ubij ali umri. Kar se tiče tega, da bi orki napadli ljudi na splavu, pa dvomim, da bo do tega prišlo, dokler bo izgledalo, da imajo lažje tarče. Torej morebiti nekaj iluzij bojevnikov, bom prebrskal, če najdem kakšne uroke za to, toda svečeniki se nismo nikoli pretirano posvečali iluzijam."

"Kaj in kako storiti s kentavri bo najbolje prihraniti za takrat, ko, če sploh, prispejo v mesto," reče grofica. "Zavedati se moramo, da obstaja možnost, da jih imperator ne bo hotel poslati, in v tem primeru bi bil kakršen koli načrt ki jih vsebuje le izguba časa. Raje se odločimo kakšno obrambo bomo zgradili, saj imamo delavcev le omejeno število. Osebno predlagam da se vse investira v te pasti in naprave, ker zanje ne potrebujemo žrtvovati rodovitne zemlje. Jarek mi ni všeč, ker se nikoli ne ve kdaj bo kakšen južni veter prinesel kakšno nesnago z močvirja, in za take primere imam vodo z južnega dela raje čim dlje od mesta."
"Glede zadnjega se strinjam," pravi Brynwulf. "Zadnje kar potrebujemo je izbruh bolezni, in voda nižje od izliva jezera je še ob dobrih dnevih vprašljivega značaja."
"Še vedno lahko izgradimo jarek, in vanj namečemo še več pasti," oporeka poveljnica straže. "Ni nobene nuje da bi noter spustili vodo, čeprav bi to orke še dodatno ustavilo. Razen tega se strinjam z idejo napada s treh strani, vendar pa to pomeni, da jih moramo do mesta spustiti po eni smeri, nato pa jim pustiti odprto drugo, sicer bodo pasti bržkone že sprožene. To pa zahteva da bi cel zahod in jugozahod zasuli s pastmi na določeni razdalji. Dodatni bojevniki, četudi neresnični, bi lahko bili dober udarec za sovražnikovo moralo; a samo dokler trajajo. Takoj ko bodo orki ugotovili, da se bojejujo z namišljenim sovražnikom, bodo jurišali v mesto."

"Glede na to, da imam na razpolago le dva kovača, bi za izdelavo caltropsov zaposlil nekaj vajencev, ki bi se lahko v nekaj dneh priučili izdelave teh osnovnih pasti. Kovača pa bi mi pomagala pri izdelavi naprednejših naprav. Po poti kjer bodo orki napadali lahko izkopljemo luknje in vanje nastavimo našpičene kole. Pri takih opravilih bi lahko pomagal vsak, ki bi to želel. Za izdelavo splava bi potreboval pomoč lesarjev. Učinkovitost Alegovih iluzij in naših pasti bi lahko povečali s katapulti, ki za izstrelke uporabljajo kamne, ki bi jih jaz obdelal tako, da oddajajo močno svetlobo. Če so orkovske oči vsaj malo podobne človeškim, bodo težje opazili pasti in nepravilnosti v iluzijah."

"Sam bi še vedno raje gradil obzidje kakor jarek," pove Aleg. "Ne vem zakaj, a zdi se mi bolje."

"Iluzije bojevnikov so še vedno pod vprašajem, saj kot že rečeno, nisem prepričan o obstoju takih urokov pri svečenikih. Če pa drugega ne, bi moral biti zmožen priklicati iluzijo pekla, ki bi jih morala dodobra prestrašiti."

"Strinjam se s poveljnico, že zgolj koli v jarku bi jih lahko poškodovali ter upočasnili saj bi imeli dodatno oviro za premagati. Pa četudi bi vodo preusmerili v jarek ne vidim zakaj bi to naredilo kako škodo. Saj je vendar taista voda že okrog Hrama harmonije torej tako rekoč v mestu. Če pride do kake bolezni prenosljive preko vode bo tako ali tako v vsakem primeru ogroženo zdravje, z jarkom ali brez njega."

"Oprosti, ampak jarek se mi zdi potrata delovne moči. Raje kot jarek izkopljimo luknje po bojnem polju. Seveda le tam, kjer so shojene poti in zemlja ni tako rodovitna. Več orkov bo padlo v past ki je ne vidi, kot v jarek ki je zelo očiten za vse, ki napadajo."

"Kdo pa je rekel, da jarka ne moreš skriti ravno tako kakor luknje? S to razliko, da tisti ki bomo med napadom zunaj ne rabimo razmišljati o naključno posejanih luknjah sredi bojne vihre temveč se lahko koncentriramo na dejanski boj."

"Luknje so še vedno posejane naključno. Kar se jarka tiče, pa bodo orki verjetno po nekaj žrtvah ugotovili za kaj se gre. Pa ne smemo niti pozabiti, da v primeru jarka pride do večine boja še preden pasti zreducirajo njihovo število. Sem še vedno mnenja, da bi bil zid boljši kot jarek. Če drugo ne, lahko nanj postavimo lokostrelce."

*Prikima Alegovemu komentarju

"Toda, ko bodo enkrat pri zidu, nam neuporabljene luknje ne bodo prav nič pomagale. Sam jarek pa bo ovira, ki jo bodo morali premagati med tem, ko bodo nanje z bližine streljali lokostrelci. Glede na to, da s seboj ne nosijo neke hude zaščite, niti ne tovorijo oblegovalnih naprav, jim bo preostalo torej zgolj zamudno premagovanje jarka pri katerem pa bodo ponovno izpostavljeni bližnjemu ognju strelcev z obzidja. In proti slednjemu nimam sam nič, zgolj toliko da razjasnim svoje mnenje. Sam bi zgolj naključne luknje raje zamenjal z jarkom pred obzidjem, obdržal pa bi sam del načrta z obzidjem in po bojnem polju posejanimi pastmi."

Ko se med zagretim prerekanjem kateri od vas spomni pogledati v mser dosedanjih vodij dežele, lahko opazite prebledele poglede, poveljnica straže pa ima dlan na ročaju meča. Ko se samo prerekanje nekoliko poleže, stopi slednja naprej z grozečim obrazom. Grofica srepo strmi v Alega, tudi Brynwulf ga meri s pogledom in z desnico brska po notranjosti svojega plašča, Syrea pa se zdi da bi se najraje skrila za grofico. Le mojstrica Zhao deluje še vedno umirjena, čeravno niti enega izmed vas ne spusti s pogleda.
"Kakšne iluzije?" vpraša poveljnica Liriel. "Kakšne iluzije naj bi jih prestrašile?" ponovi z napetostjo v glasu.

"Oh, saj veste. Pokrajina in stavbe v njej, bi izgledale, za vse ujete v prostor na katerem bi bil urok izrečen, kot da bi bile iz gorečega oglja," nonšalantno odvrne Aleg.

"No, no... pomirite se. Aleg ne bo izvajal nobene magije, on je le posrednik božje moči. Bog v katerega veruje deluje preko njega. Mislim, da imperator sem ne bi poslal nekoga, ki zlorablja magijo."

V tišini posluša sedaj kaj ima dvojica za povedat, saj o iluzijah ne ve tako rekoč nič.

"Kot je povedal Enryh, jaz zgolj usmerjam božansko moč. Sem zgolj orodje v božjih rokah. In te vizije niso nič drugega kakor vizije, nič česar bi se morali bati. Raje se sedaj osredotočimo na stvari, ki jih je treba izgradit. Glede na to, da ste omenili, da ni dovolj delavcev, da bi gradili vse naprave, poleg tega pa še zid in jašek, me zanima, če bi bilo dovolj le-teh, da bi izgradili zid in še nekaj pasti? To mi namreč deluje kot popolna kombinacija."

"Jaz tudi predlagam izgradnjo zidu, ter postavitev pasti. Kar pa se tiče orožja bom poiskusil izdelati čimveč naprednega orožja v času, ki mi je dan. Vsekakor pa bom dal prednost najbolj uporabnim napravam. Na tem mestu bi prosil svečenike za njihov blagoslov in pomoč bogov peri izdelavi obrambnega orožja. "