Severni imperij

Slednje so "dejstva," katera "vedo vsi". To pomeni, da gre za splošno sprejete resnice, ki pa so seveda lahko le pol-resnice, prekomerne posplošitve, ali pa v nekaterih primerih celo popolne, nesramne laži.
Po potrebi bom v to temo tudi še dodajal informacije. Je tudi primerna tema za vprašanja v zvezi z zasnovo, na katera bom odgovoril kolikor bo smiselno, potem pa sčistil temo in odgovor vključil v prvi post.

Ureditev imperija

Na čelu imperija je cesar oz. imperator. Sistem je deloma povzet od vilinov, deloma preurejen. Trenutno vlada Ragnar Magnussen "Veličastni," sin Magnusa Iyngarssona "Zavojevalca," ki je zavzel vilinsko kraljestvo slabo stoletje nazaj. Imperatorju pri vladanju in upravljanju vsakodnevnih zadev pomaga senat dvanajsterih.

Štetje časa:

Vilini so delili dobe glede na vladavino svojih vladarjev. Vsaka doba traja natančno 1000 let, začne se z nastopom vladarja na prestol in konča šele, ko prestol zavzame novi. Vilinske letnice so sestavljene tako, da se najprej pove številko dobe ali pa ime vladarja, nato pa leto v tej dobi. Ker je bil zadnji vilinski kralj ubit preden bi preteklo 1000 let smo danes tehnično gledano še vedno v dobi Galanorja, vendar je večina vilinov v okupiranem ozemlju prevzela človeški način štetja let. Danes bi torej po vilinsko rekli da smo leta 221 dobe Galanor, oz. na kratko 6:221.
Škratje in gnomi neprekinjeno štejejo leta od ustanovitve Utgarda (leto 1) naprej; danes smo leta 3119 po škratjem štetju let.
Ljudje sprva niso šteli let, ampak so vsakih 600 let za nazaj poimenovali kot obdobje po neki pomembni značilnosti. Po okupaciji Utgarda so prevzeli štetje let in prilagodili dobe da so sovpadale s škratjim štetjem. Danes smo leta 119 v dobi Magnaragn, poimenovani po prvem človeškem imperatorju.

Ključni odlomki iz zgodovine:

• Vilini so na južnem delu kontinenta živeli že pred več kot 5000 leti, vendar so bili sprva veliko bolj povezani z naravo, vodje pa so bili druidi in šamani.
  
• V dobi kralja Celestiona vilini razvijejo veščino obvladanja surove magije (arcane magic), sčasoma se ustanovijo prve čarovniške šole.
  
• V času vladavine vilinske kraljice Celedie (okoli leta 900 škratjega štetja) se je nebo obarvalo krvavo rdeče in z neba so deževale zvezde. Največja je pristala blizu najbolj zahodnega vilinskega mesta in ga popolnoma uničila. Iz kraterja so prilezla čudna in strašna bitja, s katerimi so se vilini bojevali še več let in jih na koncu uspeli premagati šele s pomočjo škratov. V vojni je tudi padla kraljica Celedia skupaj s svojimi dediči in krona je prešla na stransko vejo kraljeve dinastije.
  
• Po vojni škratje in gnomi sklenejo zavezništvo z vilini in tekom naslednjega stoletja zgradijo mesto Illária.
  
• Nekje med leti 1200 in 1800 škratjega štetja (vladavina vilinskega kralja Galadorna) naj bi na kraju, kjer je današnji Olafsthegn, vladal mitični junak in polbog Olaf Olafsson, "Uničevalec velikanov," ki naj bi iztrebil gorske velikane, pregnal ledene velikane daleč na severo-vzhod, ter z brez-krilnimi zmaji na severu sklenil mir, potisnil Orke nazaj v njihove gore, nato pa z mečem in porokami zavzel vse človeške dežele.
  
• Nekje okoli leta 2000 škratje prvič uporabijo smodnik.
  
• Proti koncu 3. tisočletja š.š. ljudje pod Iyngarjem Svanirssonom zavzamejo škratje dežele.
  
• Leta 3021 š.š. ljudje, škratje in kentavri zavzamejo vilinsko vulkansko mesto Suranor in ga porušijo do temeljev. Zadnji vilinski kralj Galanor je ujet. Ko še istega leta vojska vkoraka v prestolnico Illário, da Magnus "Zavojevalec" Iyngarsson kralja Galanorja javno usmrtiti in razglasi svoj imperij čez celoten kontinent.
  
• Leta 3085 imperator Magnus Zavojevalec umre, nasledi ga sin Ragnar.
  
• Leto 3119 - danes
  

Rasni stereotipi:

Vilini: so suhi in visoki, veljajo za modre in premišljene, a tudi za velike tradicionaliste, nedovzetne za spremembe, aristokratske elitiste, prekomerno naparfumirane snobe, ter mislijo da so boljši od vseh ostalih le zato, ker imajo daljšo tradicijo uporabe magije in je med njimi več čarodejev.
Škratje: so vsi majhni, čokati, bradati (tudi ženske), smrdijo po znoju in postanem pivu, so odlični kovači in rudarji, nesposobni delati kompromise in se lahko prerekajo po cele mesece ali celo leta, tudi zavoljo takih "malenkosti" kot so izgubljeni pivski dvoboji.
Gnomi (oz. palčki): so majhni (še bolj kot škrati), hiperaktivni, prekomerno ljubijo govor in uživajo že samo v zvoku lastnega glasu, zaradi česar se pogovarjajo tudi po cele dneve, pogosto zelo hitro, izvrstni inženirji in draguljarji (polovnjakov oz. halflingov ni, če pa so, pa jih imajo vsi za gnome in bi jih verjetno lahko le gnomi ločili od lastne vrste).
Ljudje: so vase-zagledani kratko-živeči verski fanatiki, ki mislijo da lahko svoje prepričanje vsiljujejo vsakomur, smrdijo po konjih, sami spolni izprijenci.
Kentavri: so potomci ljudi, ki so občevali s konji, neumno in nazadnjaško ljudstvo brez ambicij, a tudi zelo ponosno in izjemno nevarno, še posebej na odprtem terenu njihovih domačih step.
Orki: pankrtska rasa nastala iz gorskih velikanov in barbarskih ljudi, katerih nazadnjaštvo, barbarstvo, nečistost in neumnost se lahko kosajo le z njihovo okrutnostjo, nepopustljivostjo, ter krvoločnostjo.
Geniekin (torej Sylph, Undine, Oread, Ifrit & Suli): izgledajo še najbolj podobni vilinom ali polvilinom (odvisno od rase staršev) in jih povprečen laik za takšne tudi ima. Nihče, niti vi sami, ni prepričan čemu so drugačni in od kod jim nenavadni talenti in afiniteta do določenega elementa. Niso rasa kot taka oz. pripadniki nimajo občutka neke rasne identitete, smatrajo se pač za nekoliko posebne pripadnike rase svojih staršev.
Vishkanya: podobno kot pri Geniekin, samo da so še najbolj podobni ljudem, ne vilinom. Tisti, ki opazijo luske na njihovi koži, njihove kačje oči ali razcepljen jezik, bodo seveda takoj podvomili v njihovo domnevno človeškost. Ta vrsta je bolj pogosta v južnih deželah, čeravno so tudi tam bolj redkost, v severnem imperiju pa boste kot Vishkanya težko srečali sebi-enakega.
Aasimarji: podobno kot Geniekin in Vishkanya nimajo neke rasne identitete, ampak se smatrajo za pripadnike rase staršev, največkrat ljudi, katerim so tudi najbolj podobni, in za kakršne jih smatrajo drugi, čeravno lahko opazijo njihovo nečloveško lepoto in instinktivno vedo, da gre za nekaj več kot le človeka.

Socialne in družinske vrednote ter pogledi na spolnost:

Vilini so veliki tradicionalisti in se poročajo za celo življenje. Zelo redkokdaj se vilin ali vilinka poroči več kot enkrat in še to povečini le, če prvi partner umre nenaravne smrti. Istospolnih porok ne poznajo, in čeravno ni nič nenavadnega da dva vilin ali vilinki postaneta zelo intimna prijatelja, pa takšna razmerja redkokdaj prerastejo v kaj več kot platonska, in še tedaj se takšni akti izvajajo naskrivaj.

Škratje in gnomi imajo zelo rigiden kastni sistem, ki se je ohranil tudi po okupaciji. Pripadniki se smejo poročati le znotraj kaste ter le z eno osebo nasprotnega spola. Po škratjem prepričanju je mesto žene v kuhinji in med otroci, medtem ko moški nimajo nekih posebnih omejitev, dokler se ne ukvarjajo z ženskimi opravili. Izjeme obstajajo pri obeh spolih, vendar so redke in se morajo pogosto prebiti čez marsikatero težavo preden jih družba spoštuje kljub njihovi nenavadnosti. Čeravno niso izrecno prepovedani, so konkubine ali "spremljevalci" smatrani kot nespodobni in nemoralni, ter pogosto stvar škandalov v višjih slojih.

Ljudje imajo po drugi strani veliko bolj svobodne navade, tako glede spolne preference kot tudi glede vloge spolov v družini, kar povečini dolgujejo svoji mitologiji, ki je polna tako bojevnic kot bojevnikov. Večina ljudi je biseksualnih, istospolne zveze niso nič nenavadnega, vendar ima kljub temu večina istospolnih parov tudi še družino s partnerjem oz. partnerko nasprotnega spola. Zaradi tega jih večina drugih ras vidi kot nekakšne spolne iztirjence, česar pa si seveda povečini ne upajo več izustiti odkar človeški imperij dominira veliko večino kontinenta.

O družbi in kulturi kentavrov je pripadnikom drugih vrst znanega zelo malo, zaradi česar obstaja ogromno govoric in ugibanj, ki se vrtijo vse od njihovega nastanka pa do povezave s konji in njim podobnih živali. Vendar pa si takšnih govoric le redkokdo upa omenjati v prisotnosti kentavra, saj ni znano če je kdo kdaj preživel žalitev te ponosne in na ugled zelo občutljive vrste.

Religija:

Vilini imajo svoj panteon božanstev še iz časa prve dobe (vladavina Celenorja), ki predstavljajo šest elementov (ogenj, kovina, les, voda, zemlja, zrak), ter vrhovni božanski par boginje sonca in boga meseca, ki sta oče in mati ostalih bogov in vsega stvarstva, majhne boginje svetlobe (zvezde) pa jima strežejo ter opazujejo vse stvarstvo in jima poročajo.
Škratje in gnomi se po spiritualne nasvete in vodstvo obračajo k svojim prednikom, predvsem Eldorju Kamnitorokem, mitičnem očetu vseh škratov in gnomov, ki naj bi postavil Bromunar. Nimajo organizirane religije, temveč se k prednikom obrača vsak posameznik zase.
Ljudje sledijo asgardskim božanstvom, ki so prišla z neba in človeštvo obdarovala z znanjem, spominom, modrostjo, runami za pisanje, ter usodo da nekoč zagospodujejo celotnemu svetu. Ta še danes bdijo nad človeštvom, zakaj najpogumnejše v bitki umrle pridejo iskat bojevniške polboginje valkire, ki jih nato po mavričnem mostu odpeljejo v Valhallo, Odinovo dvorano, kjer se vso noč mastijo in opijanjajo, ves dan pa bojujejo, nakar se jim vsaka rana magično zaceli - tako se pripravljajo, da se bodo bojevali za bogove ko pride Ragnarok, bitka ob koncu sveta.

Tehnologija:

Različni deli so različno razviti, vendar imajo v današnjem času vsa mesta (vsa naselja označena na zemljevidu) že dodelano kanalizacijo ter bodisi bližnji vir vode, bodisi vodovod. Škratje so puške in topove razvili že skorajda tisočletje nazaj, vendar so šele pred kakšnim stoletjem ta orožja prišla tudi v človeške (in druge) roke. Kljub pogosti uporabi v vojski pa je strelno orožje še vedno veliko dražje od tradicionalnega, ter s tem dostopno le oficirjem in posebnim strelskim enotam v imperialni vojski, ter premožnejšim civilistom. Imamo tisk in knjige so dostopne vsem prebivalcem imperija, vendar pa vseeno niso najbolj poceni, vse tiskarne pa so v lasti in pod nadzorom Imperija in religije.
Smo v zlati dobi tehnološkega napredka in tisti izučeni v mehaniki, hidravliki ali balistiki, še posebej pa izumitelji, so vsesplošno spoštovani, pogosto pa tudi občudovani. Se pa takšni, ki razvijajo orožje, zelo hitro znajdejo pod drobnogledom imperija, in bodisi zaslovijo ter obogatijo, bodisi utonejo v pozabo.

Podnebje:

Severni del, torej škratja ter človeška domovina, ima hladno podnebje z dolgimi zimami, kratkimi poletji, ter običajno dolgimi pomladmi ter jesenmi. Padavin je večinoma čez zimo v obliki snega. Dežele ob Krakenovem zalivu so načeloma nekoliko milejše, a tudi tu pozimi pogosto pada sneg in v najhujšem mrazu lahko večji del obale zamrzne tudi za več tednov.
V osrednjem delu imperija je podnebje večinoma stepsko, izjema je okolica Suranorja, kjer je vreme vse od porušenja mesta čez celo leto popolnoma kaotično in nepredvidljivo.
Jug ima sredozemsko, ponekod celo subtropsko podnebje z obilo toplega sonca in relativno pogostimi padavinami.
Vzhodni del ima povečini zmerno podnebje, ki proti severovzhodu postaja hladnejše, proti jugu pa toplejše. Izjema je Lunin otok, nad katerim je konstantno vreme v stanju popolnega pomladnega dne (oz. noči).

Še nekaj kratkih podatkov o krajih po zemljevidu. Večina podatkov je resničnih, je pa kar nekaj takih ki so pomanjkljivi ali pa nenatančni. Gre namreč spet za predvsem splošno znane stvari.

Olafsthegn:

• Poimenovano po Olafu Olfassonu, ki je bil rojen tu.
  
• Prestolnica Dežel Linnormskega kralja (takrat uradno ime človeških dežel) vse od Olafa pa do ustanovitve, ko je bila prestolnica premaknjena v Illário.
  
• Vladar Olafsthegna je najstarejši otrok in dedič imperatorja.
  
• Mesto ima milejše podnebje od večine severnih dežel (poleg Eriksholda) zaradi bližine morja.
  
• Poleti pogosto trgujejo s trgovskimi ladjami iz Vzhodnih kraljestev.
  
• Thanshafn, kraljeva trdnjava v Olafsthegnu, je zgrajena ob vznožju gora. Nobena vojska še ni prodrla njenih vrat, zaradi česar ljudje verjamejo da je neosvojljiva.
  
• Je edino mesto, ki ima tempelj namenjen vsem Asgardskim božanstvom.
  

Erikshold:

• Mesto staro najmanj toliko kot Olafsthegn, vendar niti pol tako veliko.
  
• Erikshold in Olafsthegn naj bi bili tekmici, vendar je eden Olafovih potomcev nekoč popolnoma porušil Erikshold in pobil takratne vladarje.
  
• Mesto objema Forsetijev gozd, meščani so predvsem ribiči in lovci, nekaj jih je tudi trgovcev.
  

Svensthegn:

• Manjše človeško mesto oziroma večja vas v Velikih Stepah, zgrajena okoli še najbolj poraščenega dela step.
  
• Prebivalci so zelo nezaupljivi ali celo sovražni do kentavrov, saj so se že od ustanovitve naselja neprestano bojevali z njimi.
  
• Od porušenja Suranorja naprej so kentavrska plemena, razkropljena po stepah, uradno del imperija in v odnosih z drugimi rasami zanje veljajo ista pravila kot za vse ostale. Prebivalci Svensthegna kljub temu raje vidijo, da je najbližji kentaver na drugi strani vulkana.
  

Utgarde:

• Prestolnica škratjih in gnomskih dežel in trgovsko središče. Tukaj živi velika večina vseh gnomov, škratov pa je nekako enako mnogo.
  
• Gore okoli Utgarda so med najvišjimi in najstrmejšimi na kontinentu. Po njih se je nemogoče vzpeti, edina dva prehoda na utgardsko planoto pa stražita utrdbi Drakengard in Nethrgard.
  
• Velika večina Utgarda je znotraj gora in rovi ter jarki pod prestolnico naj bi segali čez celotno gorovje. Nekateri trdijo celo, da imajo škratje svoje rove speljane vse do Olafsthegna, Suranorja in Tor Golanaarja.
  
• Trenutni vladar je kralj Magni Železnobradi.
  

Bromunar:

• Najstarejše škratje mesto, v katerega je prepovedan vstop vsem ne-škratom.
  
• Do Bromunarja se da priti le po podzemnih rovih preko Utgarda.
  
• Pravijo, da tukaj škratje in gnomi skrivajo svoje najdragocenejše zaklade in najnevarnejša orožja.
  

Tor Golanaar:

• Nekoč prelepo vilinsko mesto, uničeno v padcu Rdeče zvezde.
  
• Mesto ni bilo nikoli obnovljeno, nekateri trdijo da zato, ker da tam še vedno živijo čudna in nepopisno nevarna bitja, ki da so padla z neba.
  

Suranor:

• Nekoč center vsega magičnega znanja in največja čarovniška akademija v znanem svetu.
  
• Danes kup ruševin, katere počasi požira vulkan nad katerim je bilo mesto zgrajeno.
  
• Okolico še vedno stalno težijo potresi, vulkanski izbruhi, toča, izjemno soparni ali izjemno mrzli viharji, ter nevihte z obilico strel, ki se lahko vzamejo od nikoder.
  
• Kentavri se vulkana in njegove neposredne okolice izogibajo kot da bi šlo za sam Helheim.
  

Dervil:

• Močno utrjeno obalno mesto z zelo vročim in suhim podnebjem.
  
• Glavni, največji, ter edini uradno dovoljen trg s sužnji znotraj meja imperija.
  
• Sužnji prihajajo z juga in daljnega vzhoda, iz Dežel večnega poletja ter otočja Gospodarjev valov.
  

Illária:

• Že več kot 4000 let prestolno mesto, prvotno vilinskega kraljestva, sedaj človeškega imperija.
  
• Največje mesto v imperiju.
  
• Svetilnik An Kammanat se vidi s katerekoli obale zahodno od Luninega zaliva, ter v vsakem vremenu.
  
• Trgovsko središče z ogromnim izborom blaga, ki prihaja iz vseh krajev od Vzhodnih kraljestev, Dežel večnega poletja pa do Utgarda in Dervila.
  
• Tukaj živi in vlada imperator Ragnar.
  

Kargam:

• Manjše mesto predvsem lesenih stavb ob robu Neskončnega močvirja.
  
• Brez boja priključeno imperiju nedolgo po padcu Illárie.
  
• Kargamci so preprosti in pošteni, a izjemno vraževerni. Prebivalstvo je povečini vilinsko.
  

Mesečev otok in Lunin zaliv:

• Oblika otoka je nenaravno pravilna, klifi ob celotni obali pa nenormalno visoki.
  
• Imperij je uradno v vojni s prebivalci otoka že skoraj stoletje, vendar še nobena vojska ni stopila na otok.
  
• Dejanskih bitk je relativno malo, garnizija v trdnjavi Grugnir povečini le preprečuje dostop z in na otok.
  
• Vilinsko mestece Toranon je bilo dolgo časa miroljubno in kmečko, vendar je danes močno utrjeno in del imperija.
  
• Aránis je zadnje svobodno vilinsko mesto, ki se ga vojna z ljudmi še ni dotaknila. Govori se, da podpirajo Mesečev otok.
  

Arden:

• Manjše mestece ob drugem največjem slapu v imperiju (največji je severno od Illárie)
  
• Mesto je bilo okupirano šele dobrih 20 let nazaj, potem ko je Ardenska vojska napadla severnjake med obleganjem Toranona in jih prisilila v umik nazaj v utrdbo Grugnir.
  
• Čeravno stoji na glavni kopenski poti med Illário in Vzhodnimi Kraljestvi se Ardenci držijo zelo zase.
  

Orkenheim:

• Severnjaško ime za orkovske dežele, o katerih je znano malo.
  
• Večina orkov živi v plemenskih skupnostih po gorah in se pogosto bojujejo med seboj.
  
• Pravijo, da imajo nekje med gorami orki svoje mesto, kjer vlada Veliki Ork v kratkih obdobjih ko se plemena povežejo. Če tako mesto obstaja, se še nihče ki bi ga ugledal ni vrnil, da bi o tem pripovedoval.
  

Saikan:

• Najbolj zahodno naselje Vzhodnih Kraljestev.
  
• Nekoč komaj kaj več kot vasica, sedaj cvetoče mesto s trgovskimi povezavami do Olafsthegna, Ardena in Aránisa.
  
• Trgovci in popotniki pripovedujejo, da ljudje Saikana živijo v hišah iz papirja, verujejo v čudne in paradoksalne bogove, ter vsi nosijo dolge obleke in krila, tudi moški. Kolikor je znano v Saikanu ni čarovnikov, pa tudi na splošno naj bi bili v Vzhodnih kraljestvih precej redki.