2. Prvi dnevi v Ardenu

Za sedaj se je dokaj dobro izteklo. Stopi naprej, da bi lahko odgovoril na vprašanja grofice. "Grofica Finra. Kakor ste lahko verjetno že razbrali iz moje predstavitve ter kakor se tudi vidi z moje podobe, me zanima predvsem vojska. Obenem pa moj interes tudi, kakor člana reda Meča, pritegnejo krivice, spoštovanje zakonov ter nasploh interne razmere dežel zaradi česar me zanima tudi področje milice kakor deželne vojske, ki skrbi za ohranjanje reda ter spoštovanja zakonov. Ako sem dober v čem ne bi želel reči, saj ni na meni da sodim lastna dejanja, niti ne bi bilo pravično. Lahko ponudim zgolj svoje najboljše ter poskušam še preseči to, vendar bodo o uspešnosti le-tega sodili drugi. Prav tako pa ve najverjetneje zgolj sam imperator in njegovi svetovalci zakaj se je njegov pogled usmeril v mojo smer ter prst izbral mene." Ko konča se prikloni in stopi ritensko nazaj ter prepusti prostor naslednjemu, ki bi želel stopiti pred grofico.

"Jaz sem tu predvsem zato, da s svojim znanjem naprednih tehnologij pomagam mestu, da se dvigne iz povprečja. Zanima me predvsem tehnološki razvoj. Posledično pa bi si želel tudi vpogled in nadzor nad mestno blagajno, saj bi le tako lahko skrbel za optimalen razpored sredstev na različna področja. Zakaj sem bil izbran pa tako kot je rekel že Herre, ve le Imperator sam."

"Kot svečenika, me vsekakor zanima religija in z njo povezane stvari. Obenem se pa smatram tudi za dokaj dobrega govorca, kar lahko pride prav tako v pridigah, kot tudi drugih nagovorih ljudstva. Torej bi najraje vodil tempelj tukaj. Kar me spomni, na poti čez mesto do sem, nisem opazil ničesar, kar bi izgledalo kot tempelj, saj ga imate, ne? Izbran sem bil najverjetneje zaradi nekajletnega delovanja na tem področju na raznih področjih v imperiju. Najvidneje v Kargamu. Kaj hočem pridobiti? Nič drugega kot vernike za vero, izkoreniniti kolikor zla zmorem izkoreniniti ter pripomoči k rasti te grofije, da si opomore od tistega, ne tako davnega udarca, ki ji ga je imperij takrat zadal, ter zaživi svoj potencial v polnosti."

"No, jaz sem pa dokaj vsestranska," se je oglasila še Belizar potem ko so drugi zaupali grofici svoje sposobnosti. "Dem dokaj dobra v diplomaciji, lahko pa se tudi borim." Njen odgovor je bil nalašč nejasen, navsezadnje resnično ni želela, da bi vedeli preveč o njej.

Grofica vsakogar premeri s pogledom medtem ko govori, čeprav se njen obraz komaj zaznavno skremži, ko Enryh omeni da želi nadzor nad zakladnico. Ko še Belizar pove svoje, pa spregovori:
"Dobro, kar ste mi povedali bom ohranila v mislih, mojo odločitev pa izveste jutri. Kar pa se tiče vprašanja templja, ga v tem mestu ne boste našli, gospod svečenik. Ardenci so od nekdaj samostojno ljudstvo, ki zaupa predvsem vase in svoje zmožnost, nedavni dogodki pa tudi niso prinesli ničesar, kar bi nam prikupilo vaša človeška božanstva. Ampak to v tem trenutku ni pomembno; za zdaj raje sledite Erranu," ob tem pokaže v smer iz katere ste prišli, natančneje na stražarja, ki stoji korak za vami.
"Nastanitev vam bo vsak čas pripravljena. Pojdite in si odpočijte, zjutraj pa se bomo skupaj odločili kaj nam je storiti."
Mečevalec, očitno poimenovan Erran, vam veli da mu sledite. Vkolikor bi kdo še spregovoril besedo ali dve z grofico je sedaj pravi čas.

Enryh se ponovno prikloni grofici in reče: "Hvala za vaše gostoljubje."
Nato odkoraka za stražarjem, ki jim je bil dodeljen. Ni želel zapravljati časa, saj je vedel, da je pred njim še dolga noč.

"Naj bo vaš sen miren." Še zadnjič se prikloni pred odhodom saj ni več razloga da bi se zadrževal v bližini grofice. Prav tako se pa mu mudi končno spoznati poveljnico, za katero pa je že vedel kje se nahaja in torej o tem ni rabil spraševati vilinke.

Počakal je, da so zapustili dvorano in prišli izven dosega grofice preden je nagovoril vodnika. "Erran kajne? Bi lahko šel, po tem ko nam pokažeš prostore, do poveljnice ter bi jo poprosil da se sesta z menoj? Za nekoga moje silhuete je namreč prihod do njenih prostorov otežeb."

((sem v drugem odstavku še za naprej za vsak slučaj napisal ako nihče ne bi nič vprašal grofico, da lahko v naslednji sodbi zatorej odgovoriš na to namesto da čakam še eno sodbo umes ))

Tudi Aleg se zahvali grofici in sledi stražarju.

Erran dvigne obrv ob Herrejevi zahtevi, nato pa mu veli naj počaka v sprejemnici dokler se ne vrne. Ob tem njegovo pozornost pritegneta tudi pegaz, ki se nemirno prestopa, ter mechanus, ki molče in negibno stoji pri zidu. Skupino vpraša kaj storiti z njimi, ker da v sprejemnici pač ne moreta čakati, po gradu pa se tudi ne moreta gibati. Predlaga, da se krilati konj izpusti, če je dovolj naučen da bo sam prišel nazaj, v nasprotnem primeru pa bi se dalo najti prostor zanj v hlevih. Velika naprava mu, po drugi strani, vzbuja slab občutek, in bi jo najraje videl izven grajskih zidov, a ker mu ni bilo ukazano nič v tej smeri, bo moral sprejeti tudi če bo mechanus počakal na grajskem dvorišču.
Potem ko se vprašanje o mechanusu in pegazu uredi, vas pospremi skozi leva vrata, ter nato po hodniku do konca, kjer se nahaja spiralasto stopnišče. Po tem se vzpnete dve nadstropji visoko, nato pa izstopite na še en hodnik, ki nekje na sredini zavije. Za zavojem se nahaja še četvero vrat.
"Tu so sobe za naše bolj imenitne goste," pove Erren. "Notri boste našli dvojno posteljo, pisalno mizo ter stol, omaro za vašo opremo, razne drobnarije, in pa kopalno kad, vkolikor se želite osvežiti po vašem potovanju. Izberete si lahko katerokoli želite; če potrebujete karkoli drugega na hodniku dvakrat pozvonite z zvončkom na nočni omarici, in prej ali slej vas bo našel služabnik. Vaš kentaver bo nastanjen v pritličju."
Zatem se kratko prikloni in nameni oditi.

Med tem, ko čaka da se vrne vojak ali prikaže poveljnica, se razgleda naokrog da bi si ogledal sprejemnico ter morda zapazil karkoli posebnega kar bi med čakanjem pritegnilo njegovo pozornost.

Aleg se, glede na to, da se je skopal že prej v reki, odpravi spat, da bo zjuraj čim hitreje vstal in opravil meditacijo.

Enryh se odpravi v eno izmed prostih sob. Pripravi si kopel, da iz sebe očisti prah in umazanijo. Ko se umije, na mizo postavi nedokončan obesek, dnevnik, svojo pištolo in nekaj materialov, ki jih potrebuje za izdelavo prototipa. Tako najprej izdela prototip "Alarm" in ga postavi tako, da z njim pokrije vsa okna in vrata. Zatem, sedeč za mizo, v roke vzame list, ki ga je vzel voditeljici roparjev in preuči pisavo. Ogleda si vsako črto, ki jo jo je pero pustilo na papirju. Preuči tudi črnilo, s katerim je bilo sporočilo napisano. Vse kar vidi, si vtisne v spomin, da bo mogoče pisavo prepoznal kasneje, če kje naleti nanjo.
Nato pa v roke vzame pištolo, ki je utrpela nekaj škode v zadnjem spopadu. S pomočjo orodja, ki ga vedno nosi ob sebi se loti popravila.

Belizar se je najbolj razveselila ob omembi kadi. Tako je, brž ko je prišla v sobo že poklicala služabnike, da so ji napolnili veliko kad in se nato pripravila na kopel.
Ko je s tem opravila je osvežena in veliko boljše volje pregledala sobo in se nato usedla na posteljo in poskrbela še za svoje orožje. Rezili obeh hladnih orožji, tako kukrija kot rapirja, je obliznila in nato prvega položila pod vzglavnik svoje postelje, drugega pa pod njo. Navsezadnje grofici in njenim ljudem še zdaleč ni zaupala in je želela imeti orožje pri roki. Nato se je ulegla in spravila k počitku.

Enryha kaj hitro prešine, da za uročena orožja, kakršna je njegova pištola, običajen način popravil ne bo zadostoval. Namesto tega torej zbere svojo notranjo moč, ter jo usmeri v orožje, ki je po dotiku z njegovimi prsti skorajda v trenutku kot novo.

Aleg in Belizar se odpravita spat in si morata priznati, da grofica ni lagala o mehkobi postelj v sobah za goste.

Po več mučnih minutah čakanja, Herreja zmoti zvok odkašljevanja, ki pride izza njegovega hrbta. Ko se obrne, zagleda stražarja od prej, tistega po imenu Erran, ter vilinko pšeničnih las in temnih oči, ki nosi umetelno izdelan in okrašen poln bojni oklep, ob pasu pa ji visi eno-in-pol ročni meč, katerega ščitnik za dlan spominja na razprta netopirjeva krila.
"Sem Liriel, poveljnica Ardenske straže," se predstavi, vendar govora ne pospremi nobena gesta, niti salutiranje, kaj šele poklon ali odprta dlan. "Erran pravi, da si nekakšen vojaški predstavnik imperija in da moraš nujno govoriti z menoj. Vidim, da upravičeno nisi mogel sam priti do moje pisarne, a za tvoje dobro upam da me nisi zvlekel sem dol brez zelo dobrega razloga."

Še sam se predstavi v odgovor poveljnici. "Hvala za vaš prihod ob tako pozni uri. Moje ime je Herre in nisem ravno vojaški predstavnik imperija." Doda svoj pravi položaj v vojski ter se nato obrne k Erranu. "Bi naju lahko pustil sama? Tudi kakšen bolj zaseben prostor kakor sprejemnica ne bi škodil." V primeru, da slednjega dobita nadaljuje pogovor šele tem - ako ga ne počaka da se Erran spravi stran ter nato nadaljuje. "Prihajam od grofice k kateri smo bili skupaj z mojimi sodrugi poslani od imperatorja. Mislim, da ne bo nobene škode v tem, da povem, da želi njegovo visočanstvo rahlo menjavo v oblasti Ardna. Tukaj pa nastopimo mi. Ne vem po kakšnem ključ je sicer njegovo oko padlo name, toda tukaj sem z ostalimim. Grofico smo seznanili s tem ter ji zaupali kakšne položaje bi si želeli imeti, njeno odločitev pa bomo zvedeli jutri. Za vašo družbo, poveljnica, sem zaprosil, ker se vi ne ozirate na vladajoče temveč na ljudi. Vašim odgovor zato najbolj zaupam od vseh ki jih je mogoče dobiti na gradu. Iskreno povedano sem do sedaj v večinih srečanih opazil strah, strah tako pred neznanim kakor na trenutke tudi pred grofico. Moja vprašanja so zato sledeča, ako ste mi pripravljeni odgovoriti nanje. Kakšno je stanje v grofiji, tako družbeno, politično kakor vojaško? Bo grofica sprejela omiljevanje njene oblasti ali naj raje, na žalost, pričakujemo težave? Sporočilo bi radi predali tudi ljudem, saj si tega zaslužijo, kar smo jasno povedali tudi grofici." Obliznil si je ustnice ter se zazrl v Liriel v čakanju na njen odgovor oziroma reakcijo.

Poveljnica pokima Erranu, ta pa se ji kratko prikloni ter na kratko pripomni nekaj o tem da ima tako ali tako drugo delo. Kentavru še omeni da mu je bila pripravljena soba v pritličnem delu levega krila, po hodniku naravnost in predzadnja vrata pred stopnicami desno, nato pa odide nazaj v prestolno dvorano.
Liriel molče spremlja plaz besed, ki se vsuje od Herreja, nato pa kratko odgovori:
"Če je tak ukaz, bo prej ali slej tako izvršeno, ne glede na to kakšno je moje mnenje, ali mnenje koga drugega tukaj. Tudi če bi vas pobili in vse skupaj zakrili, bi imperij samo poslal koga še slabšega, zraven pa najverjetneje še bataljon vojakov da bi "vzpostavili pravico." Če tebe in tvoje zanima kakšno je stanje po deželi, pojdite po deželi in govorite z ljudmi. Kar se ima grofice pa bi bilo nečastno sklepati da ima v mislih karkoli drugega kot najboljši interes svoje dežele in podanikov."
Zatem prekriža roke na prsih ter doda s tonom, ki kaže na to da se namerava čimprej vrniti k svojim dolžnostim:
"Če je to vse...?"

Mehka postelja ga počasi vabi v svoj objem. Odloči se, da bo prvi del svojega spanca opravil kar takoj. Tako se pokrije z mehkimi odejami in zvit v klobčič zaspi.

((Lahko zbrišeš prejšni post ker sem prepozno videl zs?))

Nekaj mu je pravilo da to ni vse. Nek notranji občutek ali kdo ve kaj. Morda pa nista bila tako zelo sama kako je izgledalo? "Razumem. Toda poglejte mene. Na prste ene normalne roke lahko preštejemo koliko kentavrov je tukaj in jasno bo kako zelo bi mi ljudje zaupali. Ker pa je ura pozna jih sedaj tako ali tako ne bi kaj veliko našel zunaj. Vendarle pa to morda ni tako zelo slabo, saj vam lahko tako pokažem v miru slabost vaših obramnih kolov, ki sem jo zapazil ob prihodu. Bi bili tako prijazni pa bi stopili z menoj do tja? Lažje je namreč pokazati kakor povedati."

Poveljnica premeri Herreja z ocenjujočim pogledom; kar je kljub njeni sicer visoki postavi nekoliko čudno, saj je kentaver še vedno za več kot glavo višji. Nato odkima z glavo ter pove:
"Popolnoma se zavedam, da so palisade zasilna zaščita. Zadnja leta preprosto nimamo dovolj izkušene delovne sile in dovolj miru v primernih letnih časih, da bi obnovili obzidje. To kar si videl je najboljši kompromis; proti orkom deluje, patrulje ob njem pa skrbijo da se kdo ne prikrade v mesto naskrivaj. Zdaj pa žal res moram iti, dolžnosti kličejo."
Zatem se obrne in nameni oditi nazaj proti stopnicam.

"Poveljnica." Zakliče za vilinko preden mu ta pobegne. "Kje so že moji prostori? Ne znajdem se še ravno najbolje v tem gradu." Vendar pa so besede zgolj krinka za ročne kretnje - med govorjenjem namreč pokaže na svoja ušesa ter nato na stene, da bi poveljnico vprašal ako jima prisluškujejo.

Ta se ob klicu obrne, a tedaj je že praktično na polovici poti do stopnic. Vkolikor ji kentavrove geste karkoli pomenijo, poveljnica tega ne pokaže.
"Levo krilo, predzadnja vrata desno."
Nato se zopet obrne in v roku naslednjih par trenutkov izgine za krivino stopnic.

Ne ve povsem točno kaj naj si misli zato stopi proti dodeljenemu prostoru. V sobo pokliče jaguarja, mu naroči da naj varuje prostor pred morebitnimi vsiljivci ter se odpravi spat, da bi si nabral novih moči za kar jih je pač čakalo naslednji dan.

Naslednje jutro vas prebudi zarja, ki sije skozi okno vsake izmed sob. Zdi se, da so bili vaši sumi neutemeljeni, in da vam vendarle ni nihče stregel po življenju.
Vendar pa je opaziti nekaj sprememb: Enryhovo obličje je še bolj kot prej zaznamovano z modrim strelastim vzorcem; ta se namreč pne čez celotno levo polovico njegovega obraza ter še del desne, glede na to da se nadaljuje tudi po vratu pa sklepate, da bi se lahko bil razlezel tudi drugod po telesu. Poleg tega deluje tudi nekoliko bolehen ter šibak.

Aleg opravi meditacijo, nato pa se odpravi poiskat preostale člane odprave.

((Dobiš spells prepared ju3, zdajle se mi ne da.))

Po noči mirnega spanca nastopi novi dan in z njim nove dogodivščine. In med prvimi tega dneva je bil zajtrk, saj je po njegovem želodcu že pošteno krulilo. Ne vedoč kje je jedilnica ali kje so preostali je Herre skupaj s svojim imetjem, kar ga je pač premogel, ter z Nattom ob kopitu zapustil dodeljen prostor za nočni počitek v upanju, da najde kaj za pod zob.