1. Pot do grofije

"Tudi jaz lahko prisežem pri Odinu da sem vas pripravljena pomilostiti v zameno za zvesto služenje. Gotovo lahko tudi jaz prevzamem pridnega vojščaka ali dva," je nadaljevala ko se je zdelo, da banditi niso nezainteresirani za njeno ponudbo.

Drugi od dveh banditov za hlodom panično polni samostrel, a ko vidi da je kentaver že ob njem, sam pa še nima pripravljene strelice, hitro spusti orožje ter dvigne roke kvišku in obenem zakliče nekaj, kar bi najverjetneje moralo biti "milost!" a ga rezilo, ki mu v polnem zaletu oddrobi glavo z ramen, prekine govor že na prvem zlogu.

Na drugi strani hloda začenjajo iz trnja stopati postave. Trije z leve, ter še eden iz krošnje, ter štirje z desne. Večina jih je mrkih, zagorelih moških zgodnjih srednjih let, tri so ženske, eden pa verjetno ni dosti več kot mladenič. Vsi so oboroženi s samostreli, ki jih sicer še vedno držijo v rokah, a povešene v tla. Poleg tega imajo vsi še bodalo in kakšen nož, dva imata tudi kratke meče, eden pa sekiro. Njihova oprava je ustrojeno usnje, tu pa tam kakšen kos kovinskega oklepa, ki je bil najverjetneje prvotno del kakšne druge opreme.
"Potem vam bomo služili, dokler nam bo služba vam omogočala preživetje in človeka vredno premoženje," pravi isti glas kot je govoril prej, temnolas in temnook moški z mrožjimi brki in mečem za pasom. "Moje ime je Rolf."
Ostali se predstavijo kot Bennir, Grunar, Gunther, ter Lars. Ženske so Fridd, Rea in Skyne, fant pa se predstavi samo kot 'Volk'.

"No, odpravimo se proti mestu torej. Medtem nam lahko poveste v kakšnem stanju je mesto."

"Če je kdo zainteresiran, bom potreboval pomoč ljudi, veščih s kovaškim kladivom. Pa tudi to ni nujen pogoj. Dokler ste se pripravljeni naučit, vas lahko naučim solidnega poklica, s katerim si boste lahko ustvarili mirno življenje. Če je kdo zainteresiran naj me na poti kar pocuka za rokav." Ko je izrekel te besede, pa je prišlekom že obrnil hrbet. Brez besed se je odpravil do hloda, ki je blokiral pot. Mechanus mu je pomagal, da je skočil čezenj. Nato pa je poiskal truplo padle Lynx. Pogled res ni bil prijeten, saj je Herrejeva sulica naredila veliko škodo. Kljub temu je Enryh brez oklevanja preiskal negibno telo. Pobral pa je tudi njen meč, ki ga je opazil ob njenem boku, ko je bila še živa. Vzel je tudi njen samostrel in ostale stvari, ki bi lahko bile pomembne. Prav tako pa tudi njeno lisičjo masko. Nikoli namreč ne veš, kdaj bo v Ardnu prirejen ples v maskah in ni želel svojega časa posvečati izdelovanju neuporabnega modnega dodatka.

Prepozno je padel pogled na padajoči samostrel ger dviganje rok da bi lahko uspel še ustaviti težki meč. "Imel si priložnost." Hitro se je obrnil da bi odhitel na pomoč sodrugom a že čez nekaj trenutkov je videl, da ni potrebe več po nasilju. Raje je tako stopil do trupla lisičje ženske ter iz njega izdrl kopje. Obrisal ga je v njen kostum, k sebi poklical Natta ter ga pohvalil ko je videl kri na njem. Nato je stopil še do glave s katere je lisičjo masko vmes že vzel Enryh, jo zavil v kar je našel pri roki ter pospravil, da bi jo kasneje lahko pokazal lokalni avtoriteti, ki je bila zadolžena za varovanje ljudi in premoženja. Počakal je, da se prične druščina premikati pri čemer je sam zavzel konec pisane druščine, da bi lahko imel poražene bandite pod nadzorom. "Kako je kaj drugače varnostno stanje Ardna?" je Herre dopolnil še Alegovo vprašanje s svojim. Toliko je nato še pospešil korak da je Enryha pocukal za rokav in mu namenil nekaj besed. "Lahko vrneš masko? Morda bo potrebna za prepozavo vseh zločinov zaradi česar ti jo vrnem, za karkoli jo boš pač potreboval, kasneje po prihodu v Arden."

Herrejeva prošnja je bila razumna, tako se je kentavru opravičil in mu predal lisičjo masko. Predlagal pa je tudi, da umaknejo drevo, ki je ležalo na cesti. Tako bodo prihranili slabo voljo marsikateremu popotniku.

Razumevajoče je prikimal na zahtevo in z glasnim glasom pozval vse med tem, ko je že korakal proti hlodu. "Gremo, če ste pomagali spraviti oviro na cesto jo boste pa tudi z nje." Oprl se je v težko deblo, pripravljen da pokaže toliko surove sile kolikor jo premore.

Enryh je potrepljal kentavra in rekel, naj počaka minutko ali dve, da se vsi postavijo na pravo stran debla. Sam pa je v miru izdelal prototip bull's strenght, ki ga je uporabil na Herreju. Zatem pa se je tudi sam uprl v drevo in pomagal po svojih najboljših močeh.

Medtem, ko so se vsi postavili, da bi premaknili deblo, se je Aleg zavedel, da verjetno še niso vsi okrevali od zadanih ran, zato se je postavil na sredo ter še enkrat channelal energy.

Ker se je zavedala da verjetno ni tako močna kot večina moških iz skupine se je odločila, da bi bila samo v napoto če bi poskušala pomagati premakniti deblo. Tako je, medtem ko je večina preostalih potiskala oviro s ceste, stopila do padlega razbojnika, tistega, ki ga je bil Herre nazadnje prikrajšal za glavo in po Enryhovem zgledu preiskala truplo za uporabnimi stvarmi.
Nato se je naslonila na deblo enega bližnjih dreves, proučevala bandite in razmišljala o tem služba katerega oz. katerih bi ji najbolj koristila.
"Če to nikogar ne moti bi k sebi v službo vzela mladeniča volka," je dejala, "in eno gospodično," je še dodala ter s pogledom zdrsnila preko žensk in jih podrobneje proučila.

Ko se drevo premakne ((ali pa ne in vsi skupaj obupajo)), se Aleg odloči za hitro kopel v bližnji reki. Ostalim potujočim z njim pove, da ga ni treba počakati in jih bosta z Naharjem že ujela, saj da bodo sedaj z novimi člani druščine potovali počasneje.

((Belizar, način kako si to napisala se sliši ko da si na trgu s sužnji XD Kar ni nujno negativno ))

Medtem ko Enryh preišče nekdanjo voditeljico tolovajev, Belizar počne isto z enim izmed nesrečnih banditov. Kljub temu da jo lahko vidite, in da to od preživelih banditov sproži tih val neodobravanja, pa ne morete videti točno kaj je kateri od njiju našel oz. vzel.

Herre nenadoma v sebi začuti izjemno povečano moč in že s tem ko se ustopi in zagrabi za deblo, ga uspe na svojem koncu dvigniti s tal; vendar pa je široko, lubje pa gladko, zato mu ne uspe dvigniti ga čez glavo, prav tako pa mu začenja polzeti s prstov. Enryh mu priskoči na pomoč, tokrat še fizično, vendar njegova moč sama po sebi ne zadošča, da bi skupaj dvignila deblo. K sreči to opazi njegov mechanus, ki si napor na Enryhovem obrazu razlaga kot potrebo po pomoči, ter se posledično približa in prime deblo na nasprotnem koncu od Herreja.
((Herre prosim za Strength check (1d20+STR modifier), enako Enryh za mechanusa, sam pa lahko delaš aid another (STR check z DC10).))

Aleg vmes sproži val zdravilne energije, a drugega kot to da zaceli nekaj manjših ran in malenkost pospeši celjenje drugih, ne doseže (vsi poškodovani si obnovite 3hp). Z drevesnega debla požene še par vejic, a razen tega se ne zdi da bi se kaj dosti spremenilo.
Belizar si medtem ogleda ženske pripadnice druščine;
Tista, ki se je predstavila kot Fridd je ženska blizu tridesetih s krajšimi pšeničnimi lasmi, ki ji padajo do čeljusti, ter svetlimi sivkastimi očmi. Na levem licu ima ozko brazgotino, najverjetneje trajen spomin na ureznino z nožem ali čem podobnim. Ima dokaj običajno postavo, kolikor se vidi čez ustrojeno usnje ki ga nosi, oborožena pa je le s samostrelom in nožem.
Rea ima lase in oči barve hrastovega lesa, srčast obraz, ki ga obkrožajo valoviti lasje v višini ramen, verjetno ne kaj dosti starejši od svojega drugega desetletja. Ima zagorelo polt in rahlo prišpičena ušesa, najverjetneje znak da je nekje v njenem družinskem drevesu bilo kaj vilinske krvi. Je nekoliko suhljata, a deluje dokaj gibčno, kar je najverjetneje tudi razlog zakaj ima ob pasu poleg običajne opreme pripet še kratki meč.
Skyne je črnolasa in modrooka, in čeravno je navidez najmlajša od vseh treh, je njen obraz bolj ozek in deluje nenavadno strogo. Kljub temu ima svoj čar, deloma tudi zaradi dolgih ravnih las, ki ji padajo do dna lopatic, pa tudi zaradi nekoliko bolj zaobljenega oprsja in bokov.

"Zakaj pa hočeš mene?" z nesramnim tonom vpraša mladenič, ki se je predstavil samo kot 'Volk'. Ima krajše, temne in nekoliko razmršane lase, ki mu občasno padajo na sive oči. Zdi se, da je nekje na sredini svojih najstniških let, dejstvo da je opremljen kot vsi ostali tolovaji, pa najverjetneje pomeni da kljub temu ni nov v poslu, s katerim so se do pred nedavnim razbojniki ukvarjali.

Bil je močnejši kakor pa je mislkl da je, a vendarle kljub navalu nenavadne moči ne dovolj. Preden bi mu tako morebiti deblo spolzell iz rok je še enkrat, tokrat glasneje in s kančkom nejevolje v glasu zaradi ne-pomoči drugih oseb, zaklical preostalim prisotnim. "Bi se lahko zmigali in malo napeli svoje mišice?"

Ko vidi, da mu njegove mišice ne bodo dobro služile, se je rajši poslužil svojih kognitivnih spretnosti. Izdelal je še dva prototipa. Tokrat kar floating disk in levitate.
Ko se nabere dovolj ljudi najprej uporabi floating disk, ki ga postavi pod deblo. Nato pa še levitate, s katerim premakne drevo.
Kot nazadnje pa mu je na pomoč priskočil tudi mechanus.

Ob dodatnem prigovarjanju s strani kentavra se končno zganejo še banditi, in s skupnimi močmi in večminutnem naprezanju uspete premakniti deblo ob rob ceste. Še vedno nekoliko zoža cesto, vendar vam je jasno da ga ne boste uspeli premikati med drevesi, poleg tega pa ste vsi razen mechanusa že pošteno izčrpani. Do takrat se tudi Aleg vrne s svojega rečnega kopanja.

Ko se Aleg vrne, povpraša bandite: "Ali ste kdaj prečkali reko? Gozd na drugi strani mi deluje nekako čuden, drugačen."

Končno jim uspe. Vsem skupaj se zahvali za sodelovanje ter jih nato še pobara da bi bil morda sedaj vendarle zadnji čas da krenejo proti Ardnu.
Nato pa nagovori še izključno "bivše" bandite. "Kje se pa skrivajo preostali člani vaše druščine? Tega dne sem namreč naletel že na enega izmed vaših kolegov, ki se mi je izmuznil zgolj zaradi nekakšne dimne in nadvse smrdeče zadeve." Nato jim poskusi nepridiprava še opisati kolikor se ga iz kratkega srečanja pač lahko spomni.

"Kaj ko bi se odpravili in se pogovarjali na poti" reče Enryh. Hitro zloži vse naprave in samostrel, nakar si jih mechanus vrže čez rame. "Tako. Jaz sem pripravljen na odhod, kaj pa vi?"

V roke vzame meč, ki ga je nosila Lynx. Nekaj na njem je nareč vzbudilo njegovo pozornost. Meč je imel rezilo ostro kot britev in umetelno izdelan ročaj. Čutiti pa je bilo mogoče, da ima sam meč tudi dodatne lastnosti, ki na prvi pogled niso očitne. Tako se je zatopil v odkrivanje skrivnosti, ki jih skriva ta meč.
(Delam torej spellcraft checke?)

Spreobrnjeni roparji svoje mrtve nagrmadijo na kup ob cesti, ter nanje nagrmadijo suho listje, ki ga nato zažgejo; a ne preden uspešno ne poberejo s svojih nekdanjih tovarišev vsega, kar je kaj vredno; vključno z usnjem ki so ga nosili.
Ta čas Enryh premakne gumb na svojih očalih in se zatopi v rapir, ki ga je vzel padli voditeljici banditov.
Herrejevo vprašanje je namesto odgovora sprva deležno le nekaj zmedenih pogledov, nato pa Gunther pove, da o tem nič ne vedo, je pa res da čisto možno da niso bili edini razbojniki v teh krajih.
Tudi Aleg ni deležen zadovoljivega odgovora, saj mu povejo da na tisto stran ne hodi nihče, in to z dobrim razlogom. Kaj dosti več nočejo povedati, razen tega da je tam vse po vrsti strupeno in okuženo; vključno z zrakom samim, če potuješ dovolj globoko skozi gozd na drugi strani.

"Hmmm, če je vse zastrupljeno, potem bi morda lahko kdaj šel tole preverit Enryhov mechanus," pripomni Aleg, bolj samemu sebi kakor kot vprašanje Enryhu, saj je ta že zaposlen s strmenjem v meč.

"Kako daleč pa je še do Ardna? Sodeč po tem kar ste povedali, in kako gozd tam izgleda, bi sklepal, da je tam že mrtvečeva močvara ali kakorkoli se že tisti zadevi reče, torej nismo več pretirano daleč, mar ne?"

Opazoval jih je, ne prepričan ali lažejo ali resnično ne vedo nič o tem. Vendarle pa so njihova čustva delovala pristno zaradi česar jih ni več nadlegoval z dodatnimi podvprašanji v tej smeri. Raje je zgolj prikimal v znak razumevanja ter se iz pogovarjanja umaknil v zavetje lastnih misli, da bi premlel nov pogled na zadevo.

Zatopljeno je pregledoval ročaj meča. Preučil je tudi rezilo in vse linije, ki potekajo po njem. Prav tako je s pomočjo svojih očal preučil vsak drobec magije, ki jo je oddajal meč. Ni se zmenil za početje ostalih. Ko bodo odhajali, ga bo že nekdo izmed njih obvestil.

Ko bivši razbojniki poskrbijo za trupla svojih padlih soborcev, stopijo v korak z ostalimi v smeri proti mestu. Prejšnje opravilo jih je pustilo osorne in zamišljene, tako da na vprašanja odgovarjajo kratko in direktno;
"Ni daleč" ter "par ur hoda" sta odgovora, ki ju je Aleg deležen na svoje vprašanje o dolžini poti do mesta.
Sonce se počasi preveša na zahod, ko eden izmed skupine banditov vpraša:
"Kaj točno pa hočete da bi mi počeli za vas? Menda ne ribali tla ali pa vam loščili čevlje." Ob tem pritegne pozornost vseh prisotnih, in jasno je, da odgovor na to vprašanje zanima vse premagane.

"Sam bi rabil dva, ki bi mi pomagala postaviti tempelj," ob tem se ozre naokrog, ter vprašujoče vpraša: "saj tempelj še stoji, ne?" nakar nadaljuje. "No, postaviti tempelj nazaj na noge, mi v njem pomagala postaviti manjši prostor za kler, kolikor jih je v mestu. Nato pa pač kar bi po mestu bilo treba postoriti. Praktično bi delala, kar bi delal jaz, z izjemo vodenja obredov seveda."

"Seveda je pa naš prvi cilj priti hitro in varno do mesta. Verjetno dobro poznate tukajšnje poti, mar ne?"