1. Pot do grofije

Zastrigel je z ušesi. "Vi počeli za nas?" A ob Alegovemu odgovoru mu je hitro postalo jasno zakaj so se razbojniki tako iznenada odločili prekiniti boj. Očitno so namreč njegovi sodrugi z nepridipravi sklenili dogovor. "Mislim da se vi in Aleg motite. Storili boste tisto kar vam bo v Ardnu prisotni sodnik naložil. Kakor sem vam rekel že, predate se in odgovarjate za svoje zločine ali pa zaključimo boj. In vi ste se odločili za prvo." Z nogo je udaril ob tla in položil roko na ročaj dvoročnega meča. "Mar res mislite da boste kar tako, brez sojenja, prišli skozi in ne odgovarjali za svoje zločine?" Njegov obraz je bil smrtno resen, pripravljen da stopi za svoja prepričanja ter se postavi za zakone imperija kakor mu je narekoval simbol na oklepu ter njegova čast.

"Herre, pomisli malo. Vsaj prvih tednov bomo rabili nekoga, da se vpeljemo v mesto. In kdo pozna mesto bolje kot tisti, ki v njem počnejo nemoralne stvari? Jaz sem vsekakor za to, da jim odpustimo ta prekršek v zameno za nekaj dela za nas. Saj niso vedeli kaj delajo, in vsakdo se trudi preživeti po svojih močeh."

(A lahko delamo diplomacy checke (ziher mi bo še kdo dal aid another xD), da ga prepričamo v to, da je delo boljša rešitev?)

(Dude, na drugi strani debla si bil in jaz sem govoril dokaj glasno. (Če je bitka se to šteje za težke circumstances, kar načeloma pomeni, da je višji dc za slišat, potem pa na plano udari moj evangelist in bi v tem primeru dejansko bilo lažje. xD) Nisi bil na drugi strani mesta or sth.)

Zasrepel je s pogledom v Alega. "Ne boš me prepričal da odstopim od lastnih prepričanj. Gredo pred sodnika in pika. Zaradi ugodnosti ne bom zanemaril zakonov, še zdaleč pa ne zavoljo takšnih bednih izgovorov."

((ampak s tem bi potlej deloval proti svoji časti, proti svojemu orderju in proti imperiju - samomora pa zavoljo ohranitve časti ne mislim it delat ))

Ker noče izgubiti morebitnih pomočnikov v delavnici tudi Enryh hitro vskoči: "Sam sem jim pripravljen oprostit. Vsekakor bodo bolj koristni v moji delavnici, in ne kot trupla na vislicah"

"Tem ljudem bi prinašal pravico? Torej jim prinesi pravico. Odvrzi orožje, odvrzi grb imperialne vojske. Ali se ne spomniš kako so tukaj pobili na tisoče mož? Je bila to pravica? Ti ljudje ne rabijo pravice. Ti ljudje rabijo nekoga, na koga se lahko zanesejo. Mi smo tukaj zato, da jim pomagamo, da postavimo to grofijo nazaj na noge. In če ti tega nočeš, zakaj si potem sploh tukaj? Mar nisi najprej zavrnil tega položaja?"

((Order of the Sword: "mercy to those who have wronged him, ..."))

((potlej preberi celoten del, ne samo tisto kar ti paše
"Cavaliers who join the order of the sword dedicate their lives to the code of chivalry, living a life of honor, valor, and fairness. ... Of all the orders, the order of the sword is perhaps the broadest in terms of its focus and ideals. ... He must be just and honorable at all times and in all things. He must defend his honor and, above all else, the honor of those he serves.
da niti ne omenjam da ne poznaš kentavrskih navad ter načel))

Rahlo je izvlekel meč. "Kdo si ti, da boš meni solil pamet. Tisto je bila vojna in od nekoga, ki v vojni, dejanski vojni še blizu ni bil, ne bom prejemal nasvetov, kaj šele kakšnih ukazov kaj mi je storiti. Ti gredo v Ardnu naravnost pred sodnika in slednji bo po zakonih imperija odločil kaj jim je storiti. Pri Tyru, če misliš še naprej oporekati bom prisiljen še tebe obdolžiti proti-imperialnega delovanja ter oviranja zakonov. Stopi torej na stran s svojimi nepotrebnimi argumenti in se premaknimo do Ardna kjer se bo odvijalo naprej kakor se bo." Čeravo je bila očitno večina obrnjena proti njemu ni imel niti najmanjšega namena popustiti pri svojih načelih.

"Oh, a misliš, da nisem bil v vojni? Koliko si star? 25 let? Manj? Jaz sem na svetu že čez 70 let. In verjemi v tem času vidiš mnogo stvari. In morda ti to ne bo všeč, toda tudi bogovi so večkrat mnenja, da je treba poraženemu nasprotniku prizanesti. Tako se pridobijo zavezniki. Če boš za vsako malenkost obsojal, boš ostal brez podložnikov. Če me hočeš zapreti, ti kar. Za kaj me boš pa obsodil? Za to, da sem povedal resnico?" Aleg se zazre v Herrejevo dlan na ročaju meča, zavzdihne, potegne na plano svoj meč in ga brez besed odvrže. Nato stopi do Naharja, se povzpne nanj ter končno spet spregovori. "No, pa pojdimo obiskat tega tvojega sodnika. Če sploh obstaja."

((No saj, he must be honorable, he must be fair, ... ))

((predstavimo OOC debato v chat, shall we?))

Rastoča napetost med dvema poloma, ki sta se izoblikovala glede usode banditov, vas je vse po vrsti, še posebej pa Alega in Herreja, tako okupirala, da niste pozorni na nič drugega. Tako vas popolnoma nepripravljene ujame dejstvo da, ko debata za trenutek zavisi v zraku dovolj dolgo da zaznate tišino, ozrete in opazite, da niti enega izmed banditov ni več na spregled. Le vonj po ognju s pogrebne grmade, ki se še vedno drži vaših oblačil, je priča o tem, da ste jih srečali.

"Ja, ker strahopetnost pred soočenjem z resnico je najboljša izbira ko pride do srečanja z realnostjo." Toda nič od tega ni bilo več pomembno čez nekaj trenutkov, ko je začetna zanesenost v klepet nekoliko popustila. Subjekti debate so med slednjo namreč raje kakor, da bi iz prve vrste videli kdo bo imel na koncu, pobegnili s prizorišča. "Odlično." Spustil je ročaj meča in stopil naprej po poti z namenom da čimprej končno dosežejo Arden. Vmes pa je še preveril da ima pri sebi še zmeraj glavo lisičje ženske skupaj z masko.

Ko dojame kaj se je pripetilo se iz njegovih ust razleže glasen smeh. "V Ardnu se nam take stvari ne bodo smele prepogosto dogajati, sicer bomo prej kot v enem letu ostali brez grofije."
Zatem ogovori Alega: "Svoj meč pa le poberi, da ga ne pozabiš tukaj. Škoda bi bilo tako lepega izdelka."

"Če ga kdorkoli hoče, ga lahko vzame. Uporabljen ni bil nikoli, in verjetno tudi nikoli ne bo, če jaz ostanem njegov lastnik," odvrne Aleg.

Nato povpraša: "A bi kdo izmed vas lahko sledil našim beguncem, ali se raje odpravimo v Arden preden se znoči? Navsezadnje je možno, da jih bomo nekoč srečali tam. In takrat našemu kentavru verjetno ne bom nasprotoval pri sojenju. Če so zavrgli darilo, ga ne zaslužijo."

Stopil je od meča in ga pobral. "Gotovo bo v Ardnu prišel veliko prav nekomu kakor pa da ga pustimo ležati tukaj. Prej bo postal orožje razbojnikov kakor kaj drugega." Pospravi orožje kakor ga pač lahko, da ga pri tem ne ovira pri gibanju in nato nadaljuje z odgovorom na vprašanje. "Glede na to, da imajo prednost domačega terena in sedaj poznajo naš način boja veliko bolje kakor poprej bi se sam raje hitro premaknil proti Ardnu. Bodo že postali eden izmed naših projektov o izboljšanju grofije ko enkrat prevzamemo vodenje le-te in tedaj ne bodo pobegnili zasluženi kazni."

"Mhm, vsekakor bo orožje uporabno, ko se bo postavila mestna straža, nekako mi je uspelo popolnoma pozabit na to."

Stopil je bližje k Bragijevemu svečeniku in izvlekel zavrženo orožje ter ga z ročajem uperil vanj. "Vzemi torej nazaj svoj meč in ga uprabi koristneje kje drugje kakor da ga zapustiš na cesti sredi gozda. Naslednjič ga namreč ne bo več nazaj."

"No, saj ga lahko straži predaš ti," sprva odvrne Aleg, nato pa vendarle seže po meču ter doda: "ampak, če je že moj, bi lahko res sam izbral tistega, ki ga bo takrat prevzel. Hvala."

"Pri bogovih Herre, pa si res neumen," se je razburila ko so banditi gladko zbežali medtem ko so se kregali. "Zaslužili so si drugo priložnost in lepo prosim, če bi mene kdo hotel predati sodniku bi tudi veselo zbežala. Sedaj jim ne bo sojeno pa še mi ne bomo imeli pomoči. Upam da nas to ne bo stalo glav." Zavila je z očmi in se še enkrat ozrla v smer kjer je bila nazadnje četica ljudi upajoč da bi ugledala katerega.
"O pa bodo. Če jih še kdaj srečamo hočem mladeniča in črnolaso žensko. Zdita se mi uporabna v taki situaciji kot je ta v kateri smo mi."

Prhnil je na mladenkine besede. "Ti kar imej zaradi mene kriminalce za sodelavce. Toda če zvem za pretekla dejanja izmed katerega izmed njih bom storil vse kar je v moji moči da jim je sojeno za dejanja za katere se še nisi srečali s pravico. Žrtve teh nepridipravov si zaslužijo pravico zaradi česar niti ne morem verjeti tvojim besedam." Stopil je naprej po poti. "Se bomo sedaj torej kregali o tem kaj si kdo misli ali bomo raje svojo energijo usmerili v to da pridemo čimprej do Ardna preden se slabo vreme od prej vrne?"

"Dovolj govoričenja, saj nas bo drugače ujela noč! V Ardnu bo še dovolj časa za pregovarjanje." Je že vidno neučakan rekel Enryh.