2. Prvi dnevi v Ardenu

Aleg se odpravi do palisad, ter si ogleda teren, upajoč, da bo vsaj nekoliko kamnit.

Njegov pogled je pritegnil otoček z nenavadno arhitekturo zaradi česar se je poslovil od dvojice rekoč, da pojde pogledat čudno reč ter se nato tudi odpravil k slednji.

Aleg:
Ob palisadah je, tako kot sicer v okolici mesta, predvsem gričevnat travnik. Izjema je jasno ob skrajnem zahodnem delu, saj se tam grič polagoma spremeni v vznožje prve izmed mnogih gora, ki objemajo mesto in jezero s severa in vzhoda.
Skal samih je relativno malo na vzhodu in skorajda nič drugje, je pa ob palisadah nemalo ruševin, katere bi se bržkone dalo uporabiti za gradbeni material, če bi bil to tvoj namen, in če bi uspel najti ustrezno izučeno delovno silo.

Enryh:
Potem ko se posloviš od sodrugov se odpraviš nazaj znotraj grajskega obzidja, ter poiščeš kraj, ki ti ga je prejšnji večer pokazal stražar. Tokrat je peč že ogreta, uporablja pa jo vilin dolgih svetlih las v preprostih platnenih hlačah ter majico brez rokavov, in rokami ki delujejo veliko premalo mišičaste za kovača. Kljub temu pa kladivo nad nakovalom vihti z vidno spretnostjo in brez opaznega truda.

Herre:
Pot do otočka te vodi skozi več kot polovico mesta. Marsikdaj moraš kar malo paziti kako se premikaš, saj nekatere ulice niso bile narejene jezdecem (oziroma kentavrom) primerno.
((meči Knowledge(local) če se uspeš orientirati))
EDIT:
Sicer nekajkrat nisi prepričan kje si, vendar pa ti naposled uspe najti pravo pot. Končno prispeš pred konveksen lesen mostič, ki povezuje otok z mestom. Stavba ima temno, sedaj vidiš da skorajda črno streho s prišvrknjenimi robovi, zidovi so beli, ponekod okrepljeni z rdečkastim lesom. Na otočku raste več dreves živordečih listov ter temno-škrlatnih debel, nekatera se zdi da tudi iz notranjosti stavbe navzven. Vhod sestavljajo velika rezljana vrata, katerih vzorca ne prepoznaš, vendar pa tu in tam zaslediš podobo, ki ti je iz tega ali onega razloga znana. Med drugim vidiš zmaja, katerega dolgi rep se ovija okrog drevesa in katerega glava moli iz krošnje, potem tigra, ki se za grmom preži na plen, opico ki na eni roki stoji na kamnu, ter neko ptico z dolgim kljunom v letu. Videti ni žive duše, vendar pa se slišijo človeški glasovi od nekje z druge strani stavbe.

Nič kolikorat se je opravičil zavoljo svoje velikosti, ko mu je kdo prišel nasproti po presenetljivo majhni ulici. Glede na čas svojega potovanja počasi ni bil več povsem prepričan da gre sploh še po pravi poti. Zaradi tega je raje zaustavil svoje kopite ter se ozrl po okolici, da bi se s pomočjo svoje višine poskusil orientirati po morebitnih markantnih rečeh.

"Pozdravljen, vidim, da ogenj v kovaški peči močno gori. Bi mi lahko odstopil prostor in čas s kovaško pečjo? Imam namreč nekaj nedokončanega dela in stražarji so me napotili sem."

"Je kdo tukaj?" Z glasnim vprašanjem poskuša glasove opozoriti na svojo prisotnost, obenem pa se jim poskuša približati. Med hojo se Herre ozira tako k nenavadnim drevesom kakor k novim delom stene stavbe, ki se mu razkrivajo s premikanjem. Kdo ve, morda se kakšne podobe skrivajo tudi na zidu.

Aleg nakopiči nekaj naročij kamenja ob najbližji palisadi, ter casta stone shape, da ustvari približno eno inčo debelo oblogo na lesu iz kamenja.

((2 x spell, 17 cubic feet each time for a total of 34 cubic feet, aka skor 1000 litrov. Pri tej debelini to nanese lih ene 4 kvadratne metre. Ni dosti, ampak nekaj pa je. xD))

Alegu uspe nekaj kosov kamenja z bližnjih ruševin spremeniti s pomočjo čarovnije in odeti dvoje lesenih kolov z za kakšen palec debelo kamnito "obleko." Malo preden konča, ga zmoti klic:
"Hoj! Kaj pa počenjaš tam?"
V primeru da se obrne, lahko vidi stražarja, opremljenega enako kot tista dva ki sta vas prejšnjega večera spustila v mesto, kako s hitrimi koraki hodi v njegovo smer.

Herre se sprehodi levo in desno, vendar se pročelje stavbe razteza od roba do roba, skočiti v vodo in broditi naokoli pa mu ravno ne diši najbolj, kljub temu da najverjetneje ni tako globoka da bi rabil plavati. Ravno ko se napoti od enega konca nazaj proti vratom, se ta odprejo, skoznja pa stopi mlad fant polvilinske krvi obrite glave in rjavih oči. Oblečen je v črne vrečaste hlače ter nenavadne sandale, od pasu navzgor pa razkazuje svoje golo mišičasto oprsje, katero ima ravno toliko dlak kot njegova glava. Za hip opaziš presenečenje v njegovih očeh, nato pa se prikloni v hrbtu ter te pozdravi:
"Pozdravljeni v hramu harmonije, tujec. Trenutno poteka jutranja vadba, tako da boste morali počakati, če želite govoriti s kom pomembnejšim. Lahko pa vam ponudim svojo malenkost, vkolikor imate željo, ki jo lahko izpolnim."

Ko Enryh nagovori kovača, se ta obrne, Enryh pa presenečen ugotovi da gre pravzaprav za vilinko, ne vilina. Njen obraz je čeden in mehkih potez, v nasprotju s tem kar bi bilo pričakovati od nekoga, ki ima očitno veliko izkušenj z mlatenjem kovine ob neznosnih temperaturah.
"Ne vem kaj so ti rekli," prhne, "vendar meni niti slučajno ni nihče ničesar povedal."
Za trenutek molči in si ogleda tujca, nato pa se njen pogled omehča:
"Počakaj da končam s tem mečem, potem pa si lahko sposodiš peč in nakovalo. Razen če si prepričan da ju lahko uporabljaš izmenično z mano, ampak potem te opozarjam da boš dobil s kladivom po tilniku če mi boš v napoto."

"Pozdravljen," pozdravi Aleg. "Včeraj sem prišel v mesto, po uradni dolžnosti, za katero sem bil zadolžen s strani njegovega visočanstva, trikrat blagoslovljenega Imperatorja Ragnara Magnussena Veličastnega, vladarja vseh ljudi, škratov, gnomov, vilinom in kentavrov. Ker svojega položaja še nisem zasedel, čakam namreč na odziv grofice, sem se odločil, da v tem času pomagam kolikor se le da. Torej, da odgovorim na tvoje vprašanje, nabral sem nekaj kamnov, ki jih sedaj uporabljam, da prevlečem tole palisado, kajti kamen je vendarle bolj trden kakor les in bolj uporaben v obrambne namene."

Skorajda je že obupal ko je vendarle dobil nekakšen odziv. Mladenič je še bolj presenečen nad Herrejem kakor slednji nad njim, toda vseeno se uspe kentaver toliko zbrati da vrne priklon. "Pozdravljen. Moje ime je Herre in sem komaj včeraj prispel v mesto katerega sedaj raziskujem. Tale otoček je s svojo nenavadnostjo pritegnik moje zanimanje. Kaj natančneje pa je to tukaj? Poimenovanje hram harmonije mi deluje kakor kakšen tempelj."

Odpravila se je za sodrugi v mesto, kjer pa so se hitro razkropili. Ker se ji je zdelo da tega ni nihče naredil je za ovratnik ujela mimojdočega fantiča in ga povprašala če je pripravljen za brončič ali dva raznesti po mestu vest, da bo popolnde na glavnem trgu pomembna razglasitev. Nato ga je še povprašala kje v tem mestu se da malo pozabavat.

Enryh brez obotavljanja na plano potegne nedokončan obesek in se pridruži plesu dveh kladiv. Izmenično uporablja peč in nakovalo, ki mu jo je ponudila vilinka, hkrati pa skrbi, da se je izogiba in je ne moti pri delu. "Se opravičujem, prišli smo sredi noči in vas verjetno niso želeli motiti.Mimogrede, moje ime je Enryh. Smem izvedeti vaše ime?"

Herre:
Mladi mož se sprva zmede, nato pa nasmehne.
"Res še niste bili v Ardenu, če še niste slišali za hram harmonije," pove, nato pa nadaljuje:
"Hram harmonije ni tempelj, čeravno mislim da razumem kako bi nekdo prišel do tega zaključka. A tukaj se ne ukvarjamo z bogovi, ne starimi, ne novimi; ta prostor je namenjen tistim, ki si želijo razsvetljenstva, katere bogove častijo pa je njihova stvar. Tukaj le urimo um in telo, da se čimbolj približamo popolnosti."

Aleg:
Stražar je nekoliko zmeden, s sulico potrka narahlo po okamenelem lesenem kolu.
"Torej, se pravi..." začne, a mu zmanjka besed, očitno ne ve kaj naj reče ali kako naj se odzove v taki situaciji.
"No, kar nadaljujte potem, samo pazite, da česa ne uničite. To palisado smo dolgo postavljali." Zatem pokima, se obrne, in odide.

Enryh:
Čeravno napreduješ nekoliko bolj počasi kot če bi bil edini uporabnik nakovala in peči, pa ti uspe vmes opazovati vilinko in posledično prilagoditi svoj ritem dela tako, da ima od svoje opreme na voljo kar potrebuje, ko to potrebuje. Na tvoje besede le pokima, nato pa kratko odgovori: "Irynis."

Belizar:
Prvi otrok ki ga uspeš najti ti predlaga da obiščeš tržnico, ker da se tam največ dogaja na običajen dopoldan, razen če bi se šla raje lovit skupaj z njegovimi prijatelji. Kar se ima ponudbe pa te pogleda malo postrani, nato pa reče:
"Gospodična, če hočeš da celo mesto zve še pred poldnevom, potem eden ni dovolj. Lahko pa rečem še Yorinu in Lilen, ampak potem bosta tudi onadva hotela kaj v zameno. Ampak obljubim, da bomo za en srebrnik vsakemu povedali celemu mestu še preden se začne."

Aleg dokonča kar še lahko, nato pa se odpravi nazaj v mesto in proti glavnemu trgu.

Osredotoči se na delo in na to, da vilinke ne ovira. Želi namreč čimprej dokončati svoj izdelek in s svojim delom mogoče pustiti pozitiven vtis na Irynis. Med mnogimi udarci po razbeljeni kovini pa mu pogled večkrat nehote pobegne nanjo. Prvič namreč vidi žensko, ki vihti kladivo s tako lahkotno preciznostjo kot ona.

"O kakšnem urjenju natančneje pa je govora? Ne znam si namreč povsem predstavljati kaj izvajate tukaj zato bi bil počaščen ako bi mi pokazali."

Enryh:
Vilinka ima svetle bledo modre oči ter obraz srčaste oblike, katerega obkrožajo rahlo valoviti zlati lasje. Njena postava je vitka in žilava; le na najbolj ženskih delih telesa bi se našlo kaj nepotrebne teže. Kladivo ji v rokah poje kakor le pravim mojstrom, njene dlani pa ne kažejo nobenih znakov kakšnih napak pri delu.
Naposled uspeš dokončati obesek, in v rokah imaš sedaj srebrnkasto miniaturo Thorovega kladiva. Irynis še ni končala, vendar pa presodiš, da ji tudi ne manjka dolgo dokler ne bo meč pridobil svoje končne oblike. Slednji se sicer ne zdi pretirano poseben; kovina je, kolikor uspeš razbrati, dobro a običajno grajsko jeklo, sama oblika rezila pa je tudi dokaj standardna.

Aleg:
Po nekaj minutah blodenja po ulicah uspeš priti do glavnega trga, ki je sedaj že nekoliko bolj živahen. Večina mimoidočih je na poti s tega ali onega dela, nekaj pa jih že obeduje zunaj krčme. Na izvesku lahko opaziš nekaj, kar se zdi kot glava belega kuščarja, ki eksa vrček piva - ob nekoliko pobližnjem pogledu pa uspeš razbrati napis "Pri pijanem zmaju."

Herre:
Mladenič malo pomišlja, nato pa odgovori:
"Z različnimi vajami in telovadbo utrjujemo svoja telesa, med drugim tudi v goloroki borbi, da postanemo bolj gibčni, močnejši in bolj vzdržljivi. Z meditacijo in poglobljenim razmišljanjem krepimo um in duha." Nato razpre roke v opravičljivi pozi.
"Žal trenutno ravno poteka vaja, tako da vas prosim če ne motite. Prav tako vam težko povem kaj več o metodah urjenja, saj so določene veščine skrivnost. Če pa si tudi vi prizadevate doseči razsvetljenje, ste seveda dobrodošli vsak dan kadarkoli v zadnjih dveh urah pred zahodom. Takrat namreč vodja hrama sprejema novince in jih preizkusi, če so iz pravega testa in če v njihovih srcih resnično tli želja po razsvetljenju, in ne le sebični razlogi."

Nasmehne se mladeniču. "No, če bom toliko časa v mestu se pa vendarle kaj oglasim morebiti. Sicer ne vem, če bi moji želji lahko rekli želja po razsvetljenju toda hej, morda pa je to kar iščem tudi neke vrste razsvetljenje." Nato se napol obrne, da ima na eni strani polvilina ter za njim vrata, na drugi pa daleč stran grad. "Kako pa kaj grofica sprejema vaše početje? Med potovanjem semkaj, pa tudi tukaj od domačinov sem namreč zvedel marsikatero novico o njej. Toda za vsakim odgovorom imam občutek da ni bila povsem iskrena, skorajda pretirano lepo obarvano morebiti. Bom vsaj od tebe dobil iskren odgovor ali mi boste tudi v hramu harmonije samo še bolj podžgali radovednost okrog grofice?"

V tišini počaka, da Vilinka dokonča s svojim delom. Nato pa reče: "Tvoje znanje oblikovanja kovine je vredno pohvale. " Obenem pa se ji tudi nasmehne in nato nadaljuje: "Imaš veliko dela? Mogoče ti lahko pomagam v zameno za pogovor in kakšno informacijo o samem mestu, saj se še ne znajdem v mestu in mi bo vsaka informacija prišla prav"

Aleg se spomni, da ni videl nikogar naročit nekomu naj zbobna ljudi, zato stopi do naključnega mimoidočega, ter ga povpraša, če se zbirajo zaradi razglasa, ali je kaj drugega na tem.

Belizar:
Ker ne vidiš boljše alternative in se ti ne da ubadati z barantanjem z otrokom, v ponujeno privoliš ter fantu izročiš troje srebrnikov. Ta jih pregleda da preveri če so pravi, nato pa se zahvali, jih pospravi v žep, ter odbrzi za vogal bližnje stavbe.
Nato nekaj časa porabiš za ogledovanje tržnice ter kramljanje z ljudmi, vse dokler ne presodiš, da bo verjetno že kmalu poldan., nakar se odpraviš proti glavnemu trgu.

Enryh:
Zdi se ti, da na Irynisinih licih opaziš komajda zaznavno sled rdečice ob komplimentu. Vseeno pa njen ton tega ne razkriva.
"Kakšno informacijo o samem mestu?" ponovi nekoliko negotovo. "Ne vem kaj naj ti povem. To je moj dom, z izjemo močvirja in orkov živimo kar dobro. Ampak to ti lahko pove vsak, kaj več pa verjetno lahko najdeš v knjigah." Nato še doda:
"Če se nimaš kam dati, lahko vedno izdelaš več mečev za mestno stražo. Vendar pa imam tudi jaz delo, tako da če misliš tukaj ostati, ti predlagam da si pri Arnulfu naročiš svoje nakovalo. Peč je že dovolj velika da jo lahko uporabljava oba, ampak mislim da se boš strinjal da z nakovali povečini ni tako."
Le trenutek zatem priteče Erran, kratko pozdravi oba kovača, ter pove Enryhu:
"Njena milost grofica Finra sporoča, da vas bo pričakala čez eno uro, torej opoldan, na glavnem trgu, kjer vas bo naznanila, nato pa ji boste izročili sporočilo, da ga prebere pred ljudstvom. Le-to se je že začelo zbirati."

Herre:
"Tukaj cenimo resnico, tako da je iskren odgovor edini, katerega boste deležni," pove mladenič. "Vendar pa je govoričenje vse prej kot vrlina, tako da vam moj odgovor morda ne bo všeč. Kar se grofice tiče ni na meni da govorim o njenih navadah ali načinu vladanja, lahko pa povem, da pozna naše poslanstvo in metode, ter jim ne oporeka, čeravno nas tudi izrecno ne podpira. In tako je tudi prav; hram harmonije obstaja ker so ljudje željni razsvetljenja in samoizpopolnenja. Kar potrebujemo, prej ali slej kateri od nas priskrbi, tistega kar ni potrebno pa se sicer ne branimo, vendar se zavedamo da je preprosto to; nepotrebno. Če bi prejemali denar s strani grofice, bi, tako kot denar pogosto stori, izpridili svoje poslanstvo." Mladenič nato pogleda nazaj noter, ter se obrne zopet h kentavru.
"Oprostite moji nevljudnosti, vendar bi se želel vrniti k vaji. Je to vse, ali vam lahko pomagam še s čim? In seveda ste dobrodošli v zadnjih dveh urah pred zahodom, če si želite pobližje ogledati naš dom ali pa se preizkusiti."

Aleg:
Mimoidoči ti odvrne, da mu je eden od otrok dal vedeti, da naj bi imela grofica neko zadevo za razglasit pred celim mestom. Sicer ne ve za kaj se gre, ampak je pa srečal že marsikoga ki je tukaj z istim namenom, poleg tega pa je enemu od njegovih znancev isto povedal tudi stražar, tako da gotovo ne gre le za kakšno otroško ukano, temveč resno zadevo. Zatem ti predlaga, da si privoščiš vrček piva v bližnji taverni, če v te pol ure, ali kolikor časa je še do poldneva, nimaš kaj početi.

"Krasno, hvala," odvrne Aleg. "Do krčme bom stopil pozneje, bom kar počakal tukaj."

Razgleda se po trgu, ter skuša oceniti kako premožni so meščani, da bi videl, ako je kje kaj obubožanih ljudi. Nato stopi do tistih, ki izgledajo najrevnejši.

Zahvali se sogovorcu za njegov čas ter k besedam pristavi še priklon. Nato se odpravi nazaj proti centru samega mesta, da bi poiskal svoje sodruge ter videl kaj so sami odkrili.

Zahvali se vilinki za vse informacije in reče: "Z veseljem bom pomagal pri izdelavi orožja. Vendar imam trenutno druge opravke. Ko bom zaključil, se ti pridružim" Nato se obrne k Erranu: "Bi lahko sporočil Arnolfu, da potrebujem novo nakovalo, s katerim bom pomagal pri izdelavi orožja."
Še enkrat se obrne in se prikloni vilinki v pozdrav. Zatem odide proti glavnemu trgu.

Otroku je plačala zahtevane srebrnike in upala da ne bo samo izginil z njimi za pvi vogal ampak da bo resnično opravil svoje delo. Nato se je napotila proti tržnici in uživala v vrvežu, vonjavah in barvah četudi tržnica ni bila ne tako velika ne tako bogata kot bi si želela.
Kmalu pa se je sonce približalo sredini nebesnega svoda in tedaj se je odločila da bi bilo dobro da se odpravi na glavni trg.
Tam je s pogledom najprej poiskala svoje sodruge in se napotila proti njim z očmi pa je medtem spremljala ljudi ki so prihajali na trg, pogledala je koliko je vojščakov saj je želela biti pripravljena za primer, da se grofica ne bi želela odpovedati vladanju in pogledala je katera pot bi bila najboljša za umik.